Jedro

Tudi takrat, ko je predlog za odpravo pripora proti položitvi varščine vsebovan v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje o podaljšanju pripora po vloženi obtožbi, o predlogu ne odloča sodišče druge stopnje, temveč zunajobravnavni senat prvostopnega sodišča.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolžene I.B. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je zunajobravnavni senat prvostopnega sodišča pripor zoper obdolženo I.B. iz pripornega razloga po 1. tč.

1. odst. 201. čl. ZKP podaljšal še po vloženi obtožbi.

Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje obdolženkin zagovornik.

Pritožbenega razloga sicer izrecno ne navaja, da pa se razumeti, da graja ugotovljeno dejansko stanje, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oz. obdolženko takoj izpusti na prostost, podrejeno pa, da ga nadomesti z milejšim.

Hkrati v imenu obdolženke predlaga odpravo pripora proti položitvi varščine v višini 500.000,00 SIT.

Pritožba obdolženkinega zagovornika ni utemeljena.

S pritožnikom se ni mogoče strinjati, ko meni, da priporni razlog begosumnosti po 1. tč. 1. odst. 201. čl. ZKP pri njeni varovanki, obdolženi I.B. ni podan. Uvodoma je potrebno povedati, da pritožnik nima prav, ko zatrjuje, da obtožnica skupaj s predlogom okrožnega državnega tožilstva za podaljšanje pripora obdolženi I.B. ni bila vročena. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je obdolženka prevod obtožbe skupaj s prevodom sklepa o podaljšanju pripora prejela dne 1.10.1999. Gre za obdolženko, ki je državljanka Republike Hrvaške s stalnim prebivališčem v Z., Buličeva 3. Na mestu je tedaj ugotovitev prvostopnega sodišča, da obdolženko na ozemlje Republike Slovenije ne veže nikakršna navezna okoliščnina. Upoštevaje dejstvo, da je za obdolženki očitano kaznivo dejanje v zakonu predpisana kazen do petih let zapora, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so s tem podane okoliščine, ki kažejo na to, da bi obdolženka na prostosti pobegnila in se tako skušala izogniti dokončanju predmetnega kazenskega postopka. Kolikor pa obdolženkin zagovornik v pritožbi predlaga odpravo pripora zoper obdolženko proti položitvi varščine v višini 500.000,00 SIT pa je potrebno povedati, da je odločanje o tem predlogu v pristojnosti sodišča prve stopnje. V tistem delu, kjer obdolženkin zagovornik ocenjuje višino materialne škode, ki naj bi z obdolženkinim ravnanjem nastala, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ocena le-te v pristojnosti razpravljajočega senata prvostopnega sodišča. Glede na priporni razlog, zaradi katerega je bil pripor zoper obdolženko podaljšal po vložitvi obtožbe, je tudi na dlani, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za tek kazenskega postopka, v posledici česar odpade tudi kakršnakoli možnost odločanja o nadomestitvi pripora z milejšim ukrepom.

Glede na vse zgoraj navedeno je bilo na podlagi 3. odst. 402. čl. ZKP pritožbo obdolženkinega zagovornika kot neutemeljeno zavrniti.