Jedro

Pri ugotavljanju upravičenosti do subvencionirane najemnine je treba upoštevati povprečne mesečne dohodke, ki se po določbah ZUPJS vštevajo v lastni dohodek, torej tudi plačo in otroški dodatek, prejet v treh koledarskih mesecih pred mesecem vložitve zahteve. V okoliščinah konkretnega primera, ko je bila zahteva za dodelitev subvencije najemnine vložena 1. 3. 2013, so bili z izpodbijano dokončno odločbo namreč pravilno upoštevani dohodki družine, vključno s plačo in otroškim dodatkom, prejeti v obdobju od decembra 2012 do februarja 2013. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da sta izpodbijana posamična upravna akta o zavrnitvi subvencije najemnine zaradi preseganja predpisanega cenzusa, pravilna in zakonita. Iz tega razloga je bil tožbeni zahtevek za njuno odpravo in priznanje subvencije, oziroma vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje utemeljeno zavrnjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 7. 10. 2015 in št. ... z dne 27. 3. 2013, dodelitev subvencije najemnine za tržno stanovanje na naslovu A., B. ter odreditev izdaje upravne odločbe o višini subvencije.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, oziroma podredno razveljavitev in vrnitev v novo sojenje ter povračilo stroškov.

Ne strinja se z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da bi dohodki družine, četudi bi se upošteval kasneje priznan otroški dodatek v višini 110,48 EUR, presegali cenzus za dodelitev subvencije najemnine. V tem primeru bi dohodek družine znašal 1.274,55 EUR in ne bi presegal meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine v znesku 1.277,99 EUR, kot je ugotovljen v prvostopenjski odločbi.

Napačno je stališče, da se spremembe po 42. členu ZUPJS upoštevajo šele, ko je pravica dodeljena. Ta določba ZUPJS se nanaša na spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice. Gre za sporočanje sprememb tekom uvedenega postopka, ki je v konkretnem primeru trajal od 1. 3. 2013, ko je bila vložena zahteva, do izdaje dokončne odločbe 7. 10. 2015. Spremembe, nastale z odločbo z dne 15. 9. 2015, ni sporočil brez svoje krivde, saj mu pravna relevantnost otroškega dodatka, ki se z prvostopenjsko odločbo pri ugotavljanju materialnega položaja sploh ni upošteval, ni bila znana, poleg tega pa z odločbo z dne 15. 9. 2015 ni bil seznanjen, ker je življenjska skupnost med njim in C.C. razpadla.

Center za socialno delo mora po 42. in 42.a členu ZUPJS tudi, ko postopek še teče, po uradni dolžnosti spremljati, ali so nastopile spremembe, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo. Pravno praznino je potrebno napolniti z namensko razlago, tako da se upoštevajo tudi spremembe, ki so nastopile po vloženi zahtevi. V skladu z argumentom a contrario je treba to določbo uporabiti tudi, kadar gre za spremembe, ki vplivajo na povišanje oziroma priznanje pravice. Toženec ni vezan na tri mesečno obdobje pred vložitvijo vloge, temveč je dolžan upoštevati vse spremembe, ki nastanejo po vloženi zahtevi in vplivajo na upravičenost do pravice tudi, če postopek še ni dokončno zaključen. Sicer pa zaradi visečnosti postopka ni mogel vložiti nove zahteve niti predlagati obnove postopka.

3. V odgovoru na pritožbo toženec predlaga potrditev zavrnilne sodbe. Ne strinja se s pritožnikovo razlago 42. člena ZUPJS. Z izpodbijano dokončno odločbo je bil pravilno upoštevan otroški dodatek, dodeljen za čas od 1. 9. 2012 do 30. 4. 2013 glede na obdobje iz 20. člena ZSVarPre, vendar je bil presežen cenzus za dodelitev subvencije najemnine.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),1 na katere se pazi po uradni dolžnosti.

6. Predmet presoje tega socialnega spora je pravilnost in zakonitost zavrnilnih posamičnih upravnih aktov o subvenciji najemnine za tržno stanovanje. Ugotovljeno je bilo, da dohodki tožnikove družine presegajo cenzus, določen za dodelitev te subvencije. V dohodke družine so bili med drugim upoštevani tudi plača tožnikove tedanje žene in otroški dodatki, do katerih je bila tožnikova žena upravičena v obdobju treh mesecev pred vložitvijo zahteve za dodelitev subvencije najemnine.

7. Subvencioniranje najemnine za najemnika v tržnem najemnem stanovanju in mejo dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine določa 1. odstavek 28. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)2. Pri izračunu minimalnega dohodka se v družino štejejo najemnik in osebe, ki so navedene v najemni pogodbi. Dohodki in prejemki, ki se štejejo v dohodek so določeni v 12. členu ZUPJS, in se vanj med drugim štejejo tudi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine (1. točka 1. odstavka), in otroški dodatek (8. točka 1. odstavka). Način in obdobje upoštevanja teh dohodkov se na podlagi 1. odstavka 15. člena ZUPJS upošteva po Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre)3. Po 2. odstavku 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek družine upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

Pomeni, da je potrebno pri ugotavljanju upravičenosti do subvencionirane najemnine upoštevati povprečne mesečne dohodke, ki se po določbah ZUPJS vštevajo v lastni dohodek, torej tudi plačo in otroški dodatek, prejet v treh koledarskih mesecih pred mesecem vložitve zahteve. Prav to je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino bistveno. V okoliščinah konkretnega primera, ko je bila zahteva za dodelitev subvencije najemnine vložena 1. 3. 20134, so bili z izpodbijano dokončno odločbo namreč pravilno upoštevani dohodki družine, vključno s plačo in otroškim dodatkom, prejeti v obdobju od decembra 2012 do februarja 2013. 8. Pravilno je bila upoštevana povprečna mesečna plača tožnikove žene, prejete v obdobju od decembra 2012 do februarja 2013, v znesku, kot ga je sporočil davčni organ. Za upoštevanje plače v znesku, kot je bil dejansko izplačan, in torej brez odtegljajev iz različnih naslovov (zaradi izvršb), ni pravne podlage. Pravilno so bili upoštevani tudi v istem obdobju, torej od decembra 2012 do februarja 2013, prejeti otroški dodatki v višini 229,73 EUR, kot so bili z odločbo z dne 16. 8. 2012 dodeljeni za obdobje od 1. 9. 2012 do 30. 4. 2013 za dva otroka.5 Čeprav je bil še v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe, za obdobje od 1. 6. 2013 do 31. 5. 2014, priznan otroški dodatek za enega otroka v znesku 110,84 EUR,6 v dohodke družine ni mogoče upoštevati tega nižje priznanega otroškega dodatka za enega otroka, za kar se neutemeljeno zavzema pritožnik. Ker se po citirani določbi 20. člena ZSVarPre med dohodke lahko upoštevajo le otroški dodatki, prejeti od decembra 2012 do februarja 2013, so otroški dodatki, kot so bili prejeti po tem obdobju, torej od 1. 6. 2013 dalje, pravno povsem irelevantni.

9. Čeprav morajo biti pogoji za pridobitev pravic iz javnih sredstev po 42. členu ZUPJS izpolnjeni ves čas prejemanja pravic, in je upravičenec dolžan centru za socialno delo v zakonskem roku sporočiti vsa dejstva, okoliščine in spremembe, ki vplivajo na upravičenost do, višino ali obdobje prejemanja pravice, in je hkrati center za socialno delo po 42.a členu ZUPJS ves čas trajanja pravice dolžan po uradni dolžnosti spremljati, ali so nastopile spremembe, zaradi katerih bi bilo potrebno o pravici odločiti drugače, citirani določbi ZUPJS v okoliščinah konkretnega primera, ko pravica do subvencionirane najemnine ob pravno upoštevnih dohodkih družine, ni bila priznana, nista uporabljivi. Tolmačenje 42. in 42.a člena ZUPJS v smeri pritožbe je zmotno in zato nesprejemljivo. V primeru spremenjenih dejanskih okoliščin7 izdaja zavrnilnega posamičnega upravnega akta namreč ni ovira za (ponovno) vsebinsko odločanje o isti pravici v (novem) predsodnem upravnem postopku. Pogoj je seveda vložena (nova) zahteva, ki pa v obravnavnem primeru ni bila podana.

10. Glede na vse predhodno obrazloženo je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta izpodbijana posamična upravna akta o zavrnitvi subvencije najemnine zaradi preseganja predpisanega cenzusa, pravilni in zakoniti. Iz tega razloga je bil tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje subvencije, oziroma vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje utemeljeno zavrnjen.

11. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov je bilo potrebno tudi pritožbo na temelju 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe, od tega, da tožnik spremembe prejemanja otroškega dodatka ni sporočil brez svoje krivde, in nekatere druge, za pritožbeno rešitev zadeve niso pravno relevantne.8

12. Ker tožnik, ki ga v pritožbenem postopku zastopa odvetnik, dodeljen z odločbo o brezplačni pravni pomoči,9 s pritožbo ni uspel, stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča. 1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 4 Vloga z dne 1. 3. 2013 v upravnem spisu. 5 Priloga B/1 sodnega spisa. 6 Odločba z dne 15. 9. 2015, priloga B/3 sodnega spisa. 7 4. točka 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006 - UPB s spremembami). 8 Po 1. odstavku 360. člena ZPP mora sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. 9 Odločba BPP 230/2017.