Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da je bila vloga tožnika, ki jo je sodišče štelo kot neobrazložen odgovor na tožbo, nerazumljiva in da bi ga zato moralo v skladu z določbo 108. člena ZPP pozvati na popravo oziroma dopolnitev vloge.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno sodbo.

Obrazložitev

Okrajno sodišče je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo 1.650.891,90 SIT. V obrazložitvi je navedlo, da toženčev odgovor na tožbo ni obrazložen, zato se na podlagi določbe 278. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) šteje, da ni bil vložen.

Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki v pritožbi navaja, da je sodišče kršilo toženčevo pravico do brezplačne pravne pomoči in načelo pomoči prava neuki stranki. Toženec je v vlogi prosil za dodelitev odvetnika. Po 108. členu ZPP mora sodišče od vložnika zahtevati dopolnitev ali popravo vloge, če je le-ta nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar bi morala. Rok treh dni ob izraženi prošnji za pravno pomoč ne zadošča. Iz navedb v vlogi izhaja, da je toženec želel sodišču posredovati svoje videnje zadeve in se je torej imel namen opredeliti do zahtevka tožeče stranke.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi navedbami, da je bila vloga tožnika, ki jo je sodišče štelo kot neobrazložen odgovor na tožbo, nerazumljiva in da bi ga zato moralo v skladu z določbo 108. člena ZPP pozvati na popravo oziroma dopolnitev vloge. Da vloga tudi za prvostopno sodišče ni bila razumljiva, kaže že poziv, naj se toženec opredeli, ali je njegova vloga odgovor na tožbo, ali ne (takega poziva ni mogoče šteti za poziv iz 108.člena ZPP). V skladu z ustavno zahtevo po enakem varstvu pravic iz 22. člena Ustave mora namreč sodišče zagotoviti, da tožena stranka ne bo v bistveno slabšem položaju kot tožeča. Položaj, ko je nerazumljiva tožba, je izrecno urejen v 273. členu ZPP, ki določa, da mora sodišče tožnika, kadar ugotovi, da je tožba nerazumljiva, pozvati na popravo tožbe. Če tožnik tožbo v danem roku popravi, sodišče obravnava popravljeno tožbo in le če je ne popravi, tožbo zavrže. Nobenega utemeljenega razloga ne more biti, da sodišče ne bi enako obravnavalo tudi toženca, posebej še, ker 108. člen ZPP, ki ureja postopek v zvezi z nerazumljivi vlogami, ne določa, da bi bilo treba odgovor na tožbo obravnavati kako drugače kot ostale vloge. Položaj pri odgovoru na tožbo je res nekoliko drugačen kot pri tožbi, saj sodišče že v pozivu na odgovor na tožbo opozori toženo stranko, da mora biti odgovor obrazložen, da mora iz obrazložitve izhajati, ali nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu, in da bo sodišče v nasprotnem primeru izdalo zamudno sodbo, vendar v obravnavanem primeru sploh še ne gre za obrazloženost ugovora, ampak je vloga nerazumljiva (tožnik, ki je očitno prava neuka stranka, prosi, da mu sodišče omogoči dodatno zaslišanje in da bi v tem zaslišanju podal ključne elemente, ki bi nesoglasje v zvezi s prometno nesrečo pripeljali do konca, hkrati pa prosi za brezplačno pravno pomoč). S tem, da prvostopno sodišče tožencu ni omogočilo, da svojo vlogo ustrezno popravi, vseeno pa je izdalo zamudno sodbo (in torej odločilo v toženčevo škodo), je storilo bistveno kršitev pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. člen ZPP). V novem postopku bo sodišče moralo toženca pozvati na popravo vloge in nato odločiti, ali so podani pogoji za zamudno sodbo, ali pa bo postopek nadaljevalo.