Jedro

Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, lahko v postopku za vrnitev poslovne sposobnosti tudi sama vlaga sodne vloge.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vrnitev odvzete poslovne sposobnosti A. A. 2. Proti sklepu vlaga laično pritožbo predlagateljica A. A. Pojasnjuje, da je po porodu leta 1966 zbolela za poporodno boleznijo in se zdravila v psihiatrični bolnici P. Trdi, da je niso pravilno zdravili, zaradi česar je izgubila spomin. Leta 2009 se je ponovno zdravila v bolnici P. in bila tam osem mesecev. Sedaj dobiva injekcijo inzulina enkrat mesečno. Počuti se zdrava in v redu. Prosi, da se ji v čast Psihiatrične bolnice vrne poslovno sposobnost, ki je je vredna.

3. Pritožba je bila vročena CSD, ki je nanjo odgovoril in navedel, da s pritožbo ne soglaša, saj je iz izvedenskega mnenja jasno razvidno, da pritožnica ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravna podlaga za vrnitev odvzete poslovne sposobnosti je podana v prvem odstavku 54. člena ZNP(1). Materialnopravna predpostavka za vrnitev poslovne sposobnosti je, da prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila poslovna sposobnost odvzeta.

6. V drugem odstavku 54. člena ZNP je določeno, da se v postopku za vrnitev poslovne sposobnosti smiselno uporabljajo določbe postopka o odvzemu poslovne sposobnosti, razen določbe 52. člena zakona. To pomeni, da se smiselno uporablja tudi določba 46. člena ZNP, zaradi katere je pritožničina laična (lastna) vloga dopustna, kljub temu, da ji je poslovna sposobnost sicer odvzeta.

7. Pritožnici je bila poslovna sposobnost odvzeta že 11. maja 1971 s sklepom Občinskega sodišča II v Ljubljani, opr. št. Rnp 129/70. 8. V zdajšnjem postopku je sodišče prve stopnje postavilo izvedenca, katerega ugotovitve so nedvoumne. Sodišče prve stopnje je izvedenčeve ugotovitve v izpodbijanem sklepu povzelo in jih tudi dokazno sprejelo. Zaključek, ki iz njih sledi, je jasen. Pritožnica ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP). Tako je zaradi njene duševne bolezni, ki jo je izvedenec tudi v tem postopku ponovno ugotovil. Ker so prav to razlogi, zaradi katerih je bila poslovna sposobnost pritožnici odvzeta, ti razlogi pa niso prenehali, ni materialnopravne podlage, da bi se pritožnici poslovna sposobnost vrnila.

9. Pritožba, ki se takšni odločitvi sodišča prve stopnje zoperstavlja, je vsebinsko prazna. Bolj ali manj izraža željo, da bi se ji poslovna sposobnost dodelila.

10. Pritožbeno sodišče z izpodbijanim sklepom soglaša, pritožba, ki se mu ne zoperstavlja z nobenim pravno relevantnim dejstvom ali pravnim očitkom, ni utemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Procesno pooblastilo za odločitev je podana v 2. točki 365. člena ZPP(2) v povezavi s 37. členom ZNP.

(1) Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/1986 in poznejše spremembe).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – Uradno prečiščeno besedilo – ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).