Jedro

Glede na to, da je bil mladoletni A. nasprotnima udeležencema odvzet z (dokončno) odločbo CSD ..., ki je bil v času odvzema tudi pristojen organ za takšno ukrepanje, je pristojnost sodišča v tem postopku le urediti stike mladoletnega A. z nasprotnima udeležencema kot njegovima staršema.

Izrek

Pritožbi nasprotnih udeležencev se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29. 12. 2020 odločilo: - pod točko I izreka zavrnilo ugovor krajevne pristojnosti nasprotnih udeležencev; - pod točko II izreka odločilo, da se stike med mladoletnim A. K. in materjo – prvo nasprotno udeleženko L. A. prepovejo, stiki med mladoletnim A. K. in njegovim očetom – drugim nasprotnim udeležencem A. K. pa potekajo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, od 16.00 do 16.30 ure, pod nadzorom strokovnega delavca CSD ..., Enota ..., v prostorih CSD ..., Enota ...; - pod točko III izreka zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke z dne 30. 7. 2018 zoper točko II sklepa o začasni odredbi z dne 19. 6. 2018; - pod točko IV izreka zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca z dne 12. 4. 2019 zoper sklep o začasni odredbi z dne 26. 3. 2019; - pod točko V izreka zavrnilo predlog nasprotnih udeležencev z dne 17. 7. 2018 za denarno kaznovanje predlagateljev; - pod točko VI izreka odločilo, da vsak udeleženec postopka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje sta pritožbi vložila nasprotna udeleženka in nasprotni udeleženec. V pritožbah sta navajala, da izpodbijata sklep sodišča prve stopnje v celoti, uveljavljata pa pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Predlagata, da se njunima pritožbama ugodi in se v izpodbijanem sklepu sprejete odločitve sodišča prve stopnje spremenijo.

V pritožbah sta navajala, da odločitev sodišča prve stopnje o obsegu stikov sina A. z nasprotnim udeležencem vsakih 14 dni 30 minut in o prepovedi stikov sina A. z nasprotno udeleženko, ni ustrezna, saj ne omogoča, da bi se preprečevalo odtujevanje med njima in sinom. Zato je kršena pravica do stikov in družinskega življenja. Sodišče prve stopnje je v postopku ves čas dajalo prednost CSD ..., nasprotnega udeleženca in njegova prizadevanja in dobra ravnanja na odrejenih redkih in kratkih stikih s sinom A., v katerih je uspel narediti čudeže, pa je povsem prezrlo. Tudi nasprotni udeleženki ni dalo možnosti, da bi se pokazala v dobri luči. Odrejeni stiki nasprotnega udeleženca s sinom so bili prekratki, preredki, nadzor nepotreben, izvajani pa so bili tudi v premajhni pisarni. Zato so takšni stiki bili v škodo otroku in so dušili možnost potrebnega zbliževanja med otrokom in očetom ter povzročili odtujitev sina od njega. Nasprotni udeleženki je bila s prepovedjo stikov na podlagi neresničnih in zavajajočih podatkov CSD ... povzročena nepopravljiva škoda, saj sin matere sploh ne pozna oziroma je od nje popolnoma odtujen. Trditve nasprotnega udeleženca o njegovi odtujitvi od sina dokazujejo njegovi dnevniki o stikih in fotografije, ki jih prilaga pritožbi. Sodišče prve stopnje je z vodenjem postopka in sprejetimi odločitvami kršilo pravice nasprotnih udeležencev do pravičnega, poštenega in enakopravnega obravnavanja, saj nasprotna udeleženca vseskozi prikazuje v negativni luči, sodišče pa tudi ni znalo zaustaviti CSD ... pri njegovem triletnem zavajanju, žalitvah in obrekovanjih nasprotnih udeležencev in v skoraj treh letih, kljub urgencam nasprotnih udeležencev, ni storilo nič, da bi se stiki povečali oziroma da bi se materi umaknila prepoved stikov. Nasprotna udeleženka je vseskozi ljubeče in skrbno skrbela za sina, zato ni bilo nobene potrebe po njegovem odvzemu. CSD ... je v odločbi o odvzemu še ne 4 mesečnega A. povzročil pri njemu izbris spomina na starše. Z vztrajnim prikazovanjem nepopolnega in neresničnega dejanskega stanja je CSD nadaljeval tudi pred sodiščem prve stopnje. Sodišče pa mu je vseskozi sledilo in prepovedalo stike sina z materjo, zato pa s tem kršilo tako pravice nasprotne udeleženke kot potrebe in koristi otroka. Za odvzem otroka materi ni bilo nobenega razloga. Z nadaljnjo, ne takojšnjo ureditvijo dovolj obsežnih stikov nasprotne udeleženke s sinom in navajanjem neresnic o nasprotnih udeležencih v sodnem postopku je CSD želel le prikriti svojo malomarnost ob odvzemu otroka. Sodišče je nasprotni udeleženki neupravičeno prepovedalo stike po prvem stiku, saj je na njem sin jokal zaradi neprimernega ravnanja in kršitve CSD in sodišča, ker sploh ni prepoznal staršev in ga ta kljub primernemu nevsiljivemu pristopu nista uspela pomiriti. Zmotna je ocena, da je nasprotna udeleženka sina na stiku ogrožala, saj se ni neprimerno vedla, ni storila ničesar tistega, kar je zapisala nadzornica. To lahko potrdi nasprotni udeleženec. Zato pa ji je bilo neutemeljeno triletno onemogočanje stikov s sinom. CSD ... je po svojih delavcih nasprotni udeleženki neupravičeno odvzel sina, nato pa je sodišče prve stopnje, ki je sledilo njegovim neresničnim navedbam o njej, z neživljenjsko prepovedjo stikov s sinom, ki se vleče že približno tri leta in s končno odločitvijo, povzročilo, da je zbledel spomin na nasprotno udeleženko in njegovo popolno odtujitev od matere. Sodišče bi moralo biti aktivno v smeri, da se omogočijo obsežnejši stiki in da se otrok zbliža s starši in da se prepreči njegova odtujitev od njiju. Sodišče prve stopnje je sledilo neobjektivnim in zavajajočim poročilom CSD o stikih sina z nasprotnim udeležencem, pri tem pa prezrlo tisti del poročil, kjer je jasno razvidna ustreznost ravnanja nasprotnega udeleženca s sinom. V dokaz, da sta bila oba nasprotna udeleženca neutemeljeno vseskozi prikazovana v negativni luči, prilagata fotografije, poročilo in mnenje pediatrinje dr. D. M., odpustnico iz Pediatrične klinike v ..., izvide iz otroškega dispanzerja in posamezna poročila o stikih, ki dokazujejo, da sta od rojstva naprej za A. vestno in ljubeče skrbela za njegovo dobrobit in da so njuni stiki z njim neutemeljeno omejeni oziroma onemogočeni že približno tri leta. Da je bil postopek do njiju nepošteno voden in jima je bila kršena pravica do obravnave, kaže dejstvo, da je sodnica najprej zahtevala poročilo CUDV o stikih nasprotnih udeležencev z njunim drugim sinom T., ko pa je tega dobila, ga ni upoštevala, ker je bilo zanju pozitivno in bi narekovalo določitev stikov v večjem obsegu. Sodišče prve stopnje je tudi v končni odločitvi o stikih sledilo izključno napotkom CSD ... Z zahtevanimi preredkimi, prekratkimi in na prostor omejenimi dosedanjimi stiki, so preprečili večje zbliževanje nasprotnega udeleženca s sinom, pri tem pa spregledali dosežke nasprotnega udeleženca na stikih s sinom. Te je pohvalila na stikih tudi nadzornica Ž. Z. in mu tudi rekla, da ti zaradi prostorske omejenosti niso v korist otroka. Na obravnavi na sodišču je to pozabila in zatajila ter vztrajala, da ostanejo stiki nespremenjeni. Sodišče prve stopnje je neresnično zapisalo, da sta nasprotna udeleženca le pavšalno izpodbijala izvedeniško mnenje. Preko pooblaščenke sta jasno utemeljevala ugovor o ne dovolj obsežnih informacijah o T. odzivu na njiju in njuni skrbi zanj. Poročilo predstojnice pediatrične klinike M. A., ki je T. obravnavala, je naredilo izvedeniško mnenje izvedenke za nestrokovno. Poročilo A. pediatrinje dr. D. M. dokazuje, da sta nasprotna udeleženca skrbna in vestna starša in bi ga moralo sodišče prve stopnje upoštevati. Upoštevanje mnenja izvedenke, ki A. ni spoznala in ob njem tudi ne njune starševske skrbi, je za nasprotna udeleženca nesprejemljivo. Zato predlagata, da pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje v celoti razveljavi, stike pa določi trikrat tedensko po dve uri skupaj z obema staršema, pri tem pa se naj stiki odvijajo v L., kjer živita nasprotna udeleženca in ima sin A. tudi prijavljeno prebivališče, brez nadzora, tako, da gresta lahko starša z njim ven na zrak. Predlagata, da se sicer spremenijo vse odločitve sodišča prve stopnje, s katerimi je to zavrnilo njune predloge.

3. Predlagatelj je na pritožbene trditve pritožnikov odgovoril, da je sodišče prve stopnje v 79. točkah obrazložitve natančno obrazložilo svojo odločitev, ki jo predlagatelj v celoti podpira. Pritožnika v pritožbi le ponavljata svoje sicer neutemeljene trditve. Predlaga zavrnitev pritožb. 4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je v točkah 44, 45, 52 in 62 obrazložitve navedlo pravilno pravno podlago in podalo pravilno pravno razlogovanje o tem kakšne in čigave pravice varujejo stiki otroka s starši, v primeru, ko otroci živijo ločeno od njih oziroma so jim otroci odvzeti, kot v konkretnem primeru, čigave koristi imajo prednost, pod kakšnimi pogoji se lahko pravica staršu do stika z otrokom odvzame oziroma omeji in na kakšen način se pravice do stikov lahko uresničujejo. Pravilno je tudi pojasnilo, da je glede na to, da je bil mladoletni A. nasprotnima udeležencema odvzet z (dokončno) odločbo CSD ..., ki je bil v času odvzema tudi pristojen organ za takšno ukrepanje, pristojnost sodišča v tem postopku le urediti stike mladoletnega A. z nasprotnima udeležencema kot njegovima staršema. Zato trditve in navedbe nasprotnih udeležencev, s katerimi sta zatrjevala nepravilnost odločitve o odvzemu mladoletnega A., v tem postopku niso pravno pomembne. Zato pa sodišče tudi ni izvedlo po njima predlaganih dokazov za takšne trditve (poročila in zaslišanja pediatrinje dr. M., fotografije). Takšnemu pravnemu razlogovanju sodišča prve stopnje se kot pravilnemu sodišče druge stopnje v celoti pridružuje in ga, v izogib ponavljanju, ne povzema ponovno. S sklicevanjem na njega pa zavrača kot pravno neutemeljene pritožbene trditve pritožnikov, s katerimi (tudi s sklicevanjem na pritožbeno izpostavljene dokaze, ki jih prilagata pritožbama) zatrjujeta in utemeljujeta nepravilnost postopanja in nepravilnost sprejema odločitve CSD ... o odvzemu mladoletnega A. nasprotnima udeležencema.

6. Sodišče prve stopnje je prvi zaključek o tem, da stiki mladoletnega A., ki je bil ob izvršenem odvzemu staršema (8. 3. 2018) star 4 mesece (v času izdaje izpodbijane končne odločitve pa tri leta), z nasprotno udeleženko niso v njegovo korist, ker pri njem povzročajo vznemirjanje, izjemen stres in rušijo njegovo duševno ravnovesje, zato pa ogrožajo njegov telesni in duševni razvoj, sprejelo v že dne 19. 7. 2018 izdani začasni odredbi, s katero je odločilo o začasni ukinitvi stikov mladoletnega A. z nasprotno udeleženko. Do takšnega zaključka je sodišče prve stopnje prišlo na podlagi mnenja predlagatelja in njegovih poročil o teku do tedaj izvrševanih, sicer nadzorovanih in po odvzemu otroka prvih stikov nasprotne udeleženke s sinom, z dne 14. 5. 2018, 18. 6. 2018 in 2. 7. 2018. Na podlagi teh in njihove prepričljivosti je zaključilo, da nasprotna udeleženka otroku ni znala pristopiti in se nanj odzvati skladno z njegovimi potrebami in čustvovanjem, da otroka ni videla in se nanj čustveno sploh ni odzivala, agresivno, glasno, očitajoče in žaljivo pa se je odzivala na strokovno sodelavko, ki je nadzorovala stike in na katere nasvete in vzpodbude se je odzivala še z glasnejšim, jeznejšim in agresivnejšim odzivom, s takšnim ravnanjem pa otroka zelo vznemirila. V zvezi z očetovim pristopom do mladoletnega A. na teh stikih je ugotovilo, da se je ta sicer trudil vzpostaviti stik z otrokom, vendar pa ni zaznaval in zmogel vplivati na materino neprimerno in vznemirjajoče se obnašanje. Ob ugotovljenih takšnih okoliščinah pa so bili stiki nasprotnega udeleženca z mladoletnim A. z začasno odredbo z dne 19. 7. 2018 začasno urejeni tako, da se ti izvršujejo dvakrat mesečno pol ure in pod nadzorom strokovnega delavca predlagatelja. V nadaljnjem postopku je sodišče prve stopnje izvedlo obsežen dokazni postopek, v katerem je razen poročil in mnenj predlagatelja, pridobilo tudi izvedeniško mnenje izvedenke psihiatrične stroke dr. B. Ž. T., ki ga je ta podala o značajskih posebnostih in starševskih kapacitetah nasprotnih udeležencev v (sočasno) potekajočem postopku urejanja stikov nasprotnih udeležencev s starejšim, tudi odvzetim sinom T., poročilo KCM ... z dne 23. 4. 2018 (o obnašanju nasprotnih udeležencev v času, ko je bil mladoletni A. v tej ustanovi); poročilo PP ... z dne 12. 10. 2019 (o obnašanju nasprotnih udeležencev na Pediatrični kliniki ...); poročilo ZD ..., Predšolski dispanzer z dne 20. 11. 2020 (o obnašanju nasprotnih udeležencev maja 2019 v tej ustanovi); dopis in zapisnik Okrožnega sodišča v Ljubljani iz zadeve III N 895/2020 in I Z 17/2020 z dne 16. 10. 2020; dopis CSD ... z dne 8. 4. 2019; poročilo MD ... iz ... z dne 27. 10. 2020; poročilo CUDV ... z dne 26. 10. 2020. Pridobilo pa je tudi dokazne listine iz postopka, kjer se je odločalo o izvrševanju stikov med nasprotnima udeležencema z mladoletnim T. ter zaslišalo priči Ž. Z. in I. B. B. ter nasprotna udeleženca. Vse te dokaze, vključno s poročili in mnenji predlagateljev, je sodišče prve stopnje vsestransko dokazno ocenilo (8. člen ZPP), nato pa odločilne okoliščine ugotovilo na podlagi strokovno prepričljivega izvedeniškega mnenja izvedenke psihiatrične stroke dr. B. Ž. T. Tega je upoštevalo zato, ker sta nasprotna udeleženca v tem postopku poskušano pridobitev izvedeniških mnenj izvedencev pediatrične in psihološke stroke (katerih pridobitev sta sicer predlagala tudi sama ob nasprotovanju uporabe izvedeniškega mnenja dr. T.) z lastno neodzivnostjo (kljub izrecnim pozivom sodišča, izvedencev in njune takratne pooblaščenke) onemogočila. Mnenje izvedenke o značajskih in vedenjskih značilnostih nasprotnih udeležencev pa so potrdili tudi vsi drugi izvedeni dokazi, o takšnih pa se je prepričalo tudi sodišče prve stopnje na izvedbi narokov 22. 5. 2019 in 27. 11. 2020. Tako je na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke dr. T. ugotovilo, da nasprotna udeleženka izkazuje simptomatiko čustveno neuravnovešene osebnostne motnje, saj je zelo impulzivna, njeno razpoloženje nepredvidljivo niha, nagnjena je v konfliktno vzpostavljanje odnosov in se svoje vedenjske ekspanzivnosti niti ne potrudi obvladati, empatije ne razvija, čustev drugih ljudi ne prepozna, kot tudi ne zaznava potreb otrok in jih ne upošteva, ravna po načelu lastnih predhodnih predstav in svojih osebnostnih potreb, ni razvila starševske kapacitete, do svojega neprimernega ravnanja je popolnoma nekritična, neupošteva medsebojnih meja in spoštovanja avtonomije drugih, katerih ne razume in jih ne upošteva. Zato pa z neupoštevanjem otrokovih potreb, nepredvidljivo skrbjo zanj ter izpostavljanjem otroka svoji konfliktnosti in impulzivnosti, ogroža razvoj otroka. Nasprotni udeleženec je čustveno odziven na otroka, sposoben je empatije in želi izražati svoja čustva, je sprejemljiv za nova znanja, v kolikor je primerno motiviran, o potrebah funkcionalnega starševstva nima zanesljivega znanja, se pa je pripravljen o njih poučiti. Do ravnanj nasprotne udeleženke je navzven zelo nekritičen, njene težave zaznava, a si jih ne upa aktivno reševati, aktualne in daljnoročne razvojne, vzgojne in čustvene potrebe otroka pa poenostavlja in verjame, da jih mati izpolnjuje zadovoljivo. Od nasprotne udeleženke pa je sčasoma prevzel pojmovanje, da se sinu s strani vseh drugih, dela škoda. Pri obeh starših bi bila podana možnost se usposobiti za neškodljivo starševstvo, v kolikor bi se vključila v ustrezne programe, mati pa še v vedenjsko terapijo in kar vse bi bilo preverjeno s strani strokovne osebe. Sodišče prve stopnje je s takšnimi ugotovitvami značajskih lastnosti in starševskih kapacitet nasprotnih udeležencev (kakršne potrjujejo tudi vsa nadaljnja poročila predlagatelja in drugih ustanov o doživetih dogajanjih z nasprotnima udeležencema) potrdilo tudi pravilnost ugotovitev ob začasnih ureditvah stikov z navedenima izdanima začasnima odredbama. Na podlagi številnih poročil in dopisov predlagateljev, dopisa in zapisnika Okrožnega sodišča v Ljubljani, dopisa Centra za socialno delo ..., izvedeniškega mnenja izvedenke dr. T. ter izpovedb prič Z. in B. je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da se kljub vsestranskem pozivanju ne samo predlagatelja, ampak tudi drugih ustanov in izvedenke, celoten tek tega postopka nobeden od nasprotnih udeležencev ni udeležil nobene oblike izobraževanja za izboljšanje svojih starševskih kapacitet. Na podlagi takšnih ugotovitev je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da je izvrševanje stikov mladoletnega A. z materjo tako v času izdaje začasne odredbe o ukinitvi stikov, kot bi v nadaljnjem teku postopka do izdaje izpodbijane končne odločbe, ogrožalo duševni razvoj mladoletnega A. 7. V zvezi s stiki mladoletnega A. z nasprotnim udeležencem je sodišče prve stopnje ob nezmožnosti pridobitve izvedeniška mnenja ustreznega izvedenca (ker nasprotna udeleženca s svojimi neodzivanji tega nista omogočila) na podlagi mnenja CSD ..., izpovedbe strokovne delavke predlagateljev Ž. Z., ki je izvrševanje stikov z nasprotnim udeležencem v času pred in po izdani začasni odredbi nadzorovala ter na podlagi samih poročil o izvrševanih stikih zaključilo, da so še naprej primerni stiki v takšnem obsegu in obliki, kot so se do sedaj izvrševali med otrokom in nasprotnim udeležencem na podlagi začasne odredbe. Kljub prizadevanjem na stikih, s katerim si je pridobil otrokovo naklonjenost in zaupanje namreč nasprotni udeleženec ni opravil nobenega izobraževanja za to, da bi izboljšal svoje starševske kapacitete. Ob tem, da sicer ni bil najbolj odziven za pomoč in nasvete strokovne sodelavke ob izvrševanju stikov in se ni odzival na njene vzpodbude in priporočila, je glede na otrokovo odraščanje in njegove večje razvojne potrebe bil tudi premalo angažiran in mu ponudil premalo vsebin in izzivov na stikih. Zato pa mu je na stikih še vedno potrebna strokovna pomoč, svetovanje in podpora, da bi vzpostavil primerno in ustrezno komunikacijo s hitro odraščajočim otrokom. Ker nasprotni udeleženec ni skupaj z materjo storil tudi ničesar, da bi izboljšal svoje starševske kapacitete, ob ugotovljeni povezanosti staršev v prizadevanjih za skupne stike s sinom in njegovi nemožnosti se upreti impulzivnim in nepredvidljivim ravnanjem nasprotne udeleženke, pa je tudi pri nasprotnem udeležencu še vedno podana nepredvidljivost njegovih ravnanj, kakršna se je sicer že pokazala tudi v izvrševanju stikov s starejšim sinom T. Zato pa je zaradi največje koristi mladoletnega A. potrebno, da se stiki z nasprotnimi udeležencem izvršujejo še najprej pod nadzorom in v prostorih predlagatelja.

8. Predstavljene dokazne ocene in dokazni zaključki sodišča prve stopnje so življenjsko logični in prepričljivi in jih pritožnika s pritožbenimi neresničnimi očitki, da je sodišče sledilo zgolj predlagateljevim predlogom in neresničnim navedbam, ne moreta omajati. To pa tudi ne z zatrjevanjem, da sodišče ni upoštevalo tudi poročila CUDV ... z dne 26. 10. 2020. Iz slednjega je namreč razvidno, da stiki obeh staršev z mladoletnim T. od meseca maja 2020 potekajo pod nadzorom brez večjih incidentov, ker sta nasprotna udeleženca začela v zadnjem času bolj upoštevati njihova priporočila za sodelovanje. V konkretnem primeru v zvezi s stiki z A. pa nasprotna udeleženca nista pokazala nobene pripravljenosti sodelovanja. Zato pa so pritožbene trditve o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju neutemeljene.

9. Glede na zgornje ugotovitve sodišča prve stopnje je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi izvrševanje stikov mladoletnega A. z nasprotno udeleženko ogrožalo njegov telesni in duševni razvoj ter je zato zaradi varstva njegovih koristi potrebno te prepovedati, njeno ugovorno nasprotovanje enaki odločitvi z začasno odredbo pa zavrniti. Glede na zgornje ugotovitve pa je tudi pravilen zaključek sodišča prve stopnje o obsegu in načinu izvrševanja ter kraju izvrševanja stikov mladoletnega A. z nasprotnim udeležencem. Pritožbeni očitki o pravni zmotnosti takšnih odločitev, ker bi naj ti kršili pravice mladoletnega A. in nasprotnih udeležencev, so tako neutemeljeni.

10. Ob zgoraj predstavljenem se izkažejo kot neresnični in neutemeljeni pritožbeni očitki pritožnikov o neenakopravnem, nepoštenem in nepravičnem poteku postopka pred sodiščem prve stopnje, ker bi naj sodišče sledilo zgolj navedbam in predlogom predlagatelja oziroma ker naj bi tega ne znalo ustaviti v njegovem škodljivem ukrepanju zoper pritožnika in ker ni z začasnimi odredbami omejenih stikov že prej povečalo oziroma ponovno uvedlo.

11. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).