Jedro

V trenutku, ko so družbeniki subjekta vpisa sprejeli sklep, upnik ni imel nobene terjatve do subjekta vpisa, niti slednji ni mogel biti dolžnik pritožnika, saj sklepi o rubežu še niso bili izdani, pritožnik pa tedaj na izvršilno sodišče tudi še ni podal svojih predlogov. Tega niti ni mogel, saj je predlagal rubež terjatve prav iz naslova prenehanja družbe (subjekta vpisa) po skrajšanem postopku. Pritožnik je torej v času, pomembnem za odločanje, razpolagal le s terjatvijo zoper družbenico, pa še to le v zvezi z rubežem njenih denarnih sredstev na računu. Zato tudi ni pomembno, da je bila kasneje dovoljena izvršba na njenem poslovnem deležu. Poslovni delež je premoženje družbenika in ne družbe, z zastavno pravico na poslovnem deležu pa upnik do družbe ne pridobi nobenih pravic.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor zoper sklep o vpisu sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku z dne 6. 9. 2021, ki ga je vložil A. A. dne 20. 9. 2021. 2. Zoper citirani sklep v celoti je vložil pritožbo A. A. V njej navaja, da sklep sodišča ni pravilen, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, postopek prenehanja družbe po skrajšanem postopku ustavi in začne likvidacijo, v kateri naj imenuje upravitelja, ki bo ravnal skladno z zakonom in poplačal vse obveznosti družbe do njega in morebitnih drugih upnikov oziroma podredno da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne registrskemu sodišču, da njegov ugovor obravnava po vsebini.

3. Subjekt vpisa na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet vpisa v sodni register pri subjektu vpisa, ki je gospodarska družba, organizirana v pravnoorganizacijski obliki družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), je bil v konkretnem primeru sklep skupščine z dne 2. 9. 2021 o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. V skladu z določbo 522. člena ZGD-1 se za postopek likvidacije in prenehanja d. o. o. po skrajšanem postopku smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi. Postopek prenehanja družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije je namenjen tistim družbam, ki imajo v trenutku odločitve družbenikov o prenehanju družbe, poplačane vse obveznosti družbe in urejena vsa razmerja z delavci (prvi odstavek 425. člena ZGD-1). Pogoji za izvajanje tega sklepa niso izpolnjeni, če so družbeniki v trenutku sprejemanja sklepa vedeli za kakršnokoli še neplačano obveznost družbe.1 Sicer pa v takih primerih zadostuje že izjava družbenikov, da jamčijo za obveznosti družbe in v kolikor zoper sklep družbenikov o prenehanju družbe po skrajšanem postopku nihče ne vloži ugovora, pride tudi do izbrisa družbe iz sodnega registra. Ugovor zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku lahko v 15 dneh od njegove objave vložijo delničarji (oziroma družbeniki), upniki in pristojni državni organ (prvi odstavek 428. člena ZGD-1).

6. V obravnavanem primeru je vložil ugovor pritožnik in v njem navajal, da je upnik družbe. Svoj ugovor je temeljil na tem, da vodi kot upnik pred Okrajnim sodiščem v Piranu zoper družbenico subjekta vpisa B. B. več izvršilnih postopkov (I 151/2021, I 118/2021 in I 32/2020). Ker navedene izvršbe niso bile uspešne, je po izdanem sklepu v tem postopku2 predlagal izvršbo tudi z rubežem terjatve dolžnice B. B. do subjekta vpisa in z rubežem njenega poslovnega deleža pri subjektu vpisa, kar že samo po sebi preprečuje likvidacijo po skrajšanem postopku. Poleg tega je v ugovoru pritožnik trdil, da je potrebno zaščititi njegovo pravico oziroma je potrebno kot bistven šteti trenutek, ko je vložil predloge v izvršbi, ki so bili vsi vloženi pred izbrisom družbe, izvršilno sodišče pa je tudi v vseh zadevah že izdalo sklepe o rubežu terjatve, iz katerih izhaja, da se zarubi terjatev B. B. do subjekta vpisa, saj je bil sklep o rubežu že vročen dolžnikovemu dolžniku.

7. Registrsko sodišče je ugovor A. A. z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljenega, saj je ugotovilo, da A. A. ni upnik subjekta vpisa, zato nima pravice do ugovora zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku.

8. Navedena odločitev registrskega sodišča je pravilna in je pritožnik s trditvami, da je izvršilno sodišče s sklepi, ki jih je v izvršilnih postopkih izdalo sicer šele dne 21. 10. 2021 in s katerimi je ugodilo njegovim predlogom za prenos zarubljenih terjatev v izterjavo, v nobenem primeru ne more izpodbiti.

9. Pritožnik nastopa kot upnik v izvršilnih postopkih, ki se vodijo pred Okrajnim sodiščem v Piranu pod I 32/2020 (izvršba dovoljena s sklepom 26. 2. 2020), I 118/2021 (izvršba dovoljena s sklepom 21. 6. 2021) ter I 151/2021 (izvršba dovoljena s sklepom 2. 9. 2021). V vseh treh izvršilnih postopkih pa je njegova dolžnica le B. B. in ne subjekt vpisa (družba).

10. Pritožnik v pritožbi ponavlja svoje trditve iz ugovora, da je v vseh navedenih treh izvršilnih postopkih sodišče s sklepi z dne 15. 9. 2021 dovolilo rubež denarne terjatve, ki jo ima dolžnica B. B. do svojega dolžnika C., d. o. o. (subjekt vpisa) na podlagi sklepa o vpisu sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu Srg 2021/34363 (gre za predmetni postopek), s čimer naj bi pritožnik postal upnik subjekta vpisa, s tem pa pridobil pravico do ugovora. Vendar je to stališče pritožbe neutemeljeno. Tudi če bi z izdajo teh sklepov pritožnik postal upnik subjekta vpisa, to za predmetni postopek ni relevantno. Izvršilno sodišče je namreč sklepe o rubežu izdalo 15. 9. 2021, kar je po tem, ko so družbeniki na skupščini dne 2. 9. 2021 sprejeli sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. V trenutku, ko so družbeniki subjekta vpisa sprejeli tak sklep, upnik ni imel nobene terjatve do subjekta vpisa, niti slednji ni mogel biti dolžnik pritožnika, saj sklepi o rubežu še niso bili izdani, pritožnik pa tedaj na izvršilno sodišče tudi še ni podal svojih predlogov. Tega niti ni mogel, saj je predlagal rubež terjatve B. B. do subjekta vpisa prav iz naslova prenehanja družbe (subjekta vpisa) po skrajšanem postopku. Pritožnik je torej v času, pomembnem za odločanje, razpolagal le s terjatvijo zoper B. B. kot družbenico, pa še to le v zvezi z rubežem njenih denarnih sredstev na računu. Zato tudi ni pomembno, da je bila kasneje dovoljena izvršba na njenem poslovnem deležu. Poslovni delež je premoženje družbenika in ne družbe, z zastavno pravico na poslovnem deležu pa upnik do družbe ne pridobi nobenih pravic. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

11. Pritožbeno sodišče se je opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so za odločitev o pritožbi odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

12. Ker tudi po presoji višjega sodišča pritožnik nima upravičenja za vložitev ugovora proti sklepu o prenehanju, saj mu to upravičenje v skladu z določbo 428. člena ZGD-1 ni podeljeno, je odločitev registrskega sodišča o zavrženju njegovega ugovora kot nedovoljenega pravilna in je pritožnik s svojo pritožbo ni uspel izpodbiti. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

1 Š. Ivanjko in ostali, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2014, str. 666. 2 Torej po izdaji sklepa o vpisu sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku z dne 6. 9. 2021; red. 4 v spis (op. pritožbenega sodišča).