Jedro

Odvetnik je za vsakega izmed tožencev opravil različna procesna dejanja. Skupno je bilo le njuno zastopanje na naroku dne 5.1.2012, a tudi ta strošek ne odpade na oba. Zoper prvo toženko so bili namreč že pred tem izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato strošek njenega zastopanja na naroku ni bil potreben. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da gre za stroške (zgolj) drugega toženca (in ne tudi prve toženke).

Ker toženec stroška za izdelavo in izročitev dokumentov ni določno opredelil, saj ni navedel števila kopij oziroma datotek, niti ga ni izkazal, do njegove povrnitve ni upravičen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 1.071,00 EUR nadomesti z zneskom 1,047,00 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo postopek, tožnikoma pa naložilo, da tožencu povrneta 1.071,00 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper stroškovno odločitev se pritožujeta tožnika zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navajata, da sta bili prvotno toženi dve osebi. Obe sta imeli v postopku istega pooblaščenca, ki je zanju enotno opravljal dejanja. Toženec je zato upravičen le do polovice priglašenih stroškov, to je 535,50 EUR, saj sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Zaradi zastopanja več strank bi tožena stranka lahko zahtevala povišanje nagrade, a tega ni storila. Poleg tega je sodišče neutemeljeno priznalo strošek za izdelavo in izročitev dokumentov, saj ni izkazano, da je ta stranki sploh nastal. Tarifna številka 6000 Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) pavšalnega zneska v višini 20,00 EUR namreč ne določa. Pritožbenemu sodišču predlagata, da sklep ustrezno spremeni ali pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) tožnikoma utemeljeno naložilo, da tožencu povrneta njegove pravdne stroške v celoti in ne zgolj do polovice, kot to predlagata v pritožbi.

5. Pritožnika se neutemeljeno sklicujeta na določbo 161. člena ZPP, po kateri sosporniki stroške krijejo po enakih delih, saj za njeno uporabo v obravnavanem primeru ni podlage.

6. Iz podatkov v spisu je razvidno, da sta bila prvotno tožena M. T. (v nadaljevanju prva toženka) in I. T. (v nadaljevanju drugi toženec). Oba (je) zastopa(l) isti pooblaščenec in sicer odvetnik B. T. Vendar zanju ni enotno opravljal pravdnih dejanj, kot to zatrjuje pritožba. V imenu drugega toženca je vložil odgovor na tožbo in prvo pripravljalno vlogo (list. št. 16 in 33), medtem ko prva toženka na tožbo ni odgovorila in je bila zoper njo dne 15.5.2012 izdana zamudna sodba (list. št. 38), zoper katero se je pritožila (list. št. 41). Odvetnik je torej za vsakega izmed njiju opravil različna procesna dejanja. Skupno je bilo le njuno zastopanje na naroku dne 5.1.2012, a tudi ta strošek ne odpade na oba. Zoper prvo toženko so bili namreč že pred tem izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato strošek njenega zastopanja na naroku ni bil potreben. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da gre za stroške (zgolj) drugega toženca (in ne tudi prve toženke).

7. Pač pa pritožba upravičeno opozarja, da je sodišče tožencu neupravičeno prisodilo pavšalni znesek 20,00 EUR za izdelavo in izročitev dokumentov. Po tar. št. 6000 ZOdvT se tovrsten strošek ne priznava v pavšalen znesku 20,00 EUR, temveč glede na dejansko število fotokopij, poslanih faksov oziroma izročenih datotek in sicer 0,15 EUR za prvih 50 strani in 0,10 EUR za vsako nadaljnjo stran. Ker toženec tega stroška ni določno opredelil, saj ni navedel števila kopij oziroma datotek, niti ga ni izkazal, do njegove povrnitve ni upravičen.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je priznane pravdne stroške znižalo za 24 EUR (20,00 EUR povečano za 20% DDV) in je toženec tako upravičen do povrnitve 1.047,00 EUR. V preostalem je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

9. Sklep sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti preizkusilo tudi glede kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, a le – teh ni ugotovilo.

10. Uspeh tožeče stranke v pritožbenem postopku je neznaten, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP).