Jedro

V konkretnem primeru naj bi znesek položene varščine presegel znesek po dokončnem obračunu oziroma v primeru zahteve po odločitvi sodišča, in ker je izvršitelj odstavljen, je, ne glede na zatrjevano dejstvo, da je izvršilni postopek še v teku, odpadla pravna podlaga za zadržanje presežka varščine na toženčevem računu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo (I. točka izreka), sklenilo, da se pripravljalna vloga tožnika z dne 9. 12. 2015 ne upošteva (II. točka izreka) ter tožniku naložilo, da je v roku 15 dni dolžan tožencu povrniti pravdne stroške v višini 2,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se laično pritožuje tožnik. Navaja, da je bil zaradi nepripravljenosti izvršitelja, da vrne del plačane varščine za izvršilne stroške, primoran vložiti tožbo. Šele po vložitvi tožbe je toženec podal celovit obračun za svoje delo in dopis z zahtevkom za podatke o tožnikovem tekočem računu. Toženec ni več udeleženec izvršilnega postopka, ker ga je na predlog tožnika zamenjalo sodišče dne 5. 1. 2015, zato gre za spor iz civilnopravnega razmerja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnik kot upnik v izvršilni zadevi I 173/2010, v kateri je toženec opravljal delo izvršitelja, zahteva vrnitev preveč plačane varščine v višini vtoževanega zneska. Ni sporno, da je bilo na skrbniški račun toženca dne 7. 10. 2014 izvršeno nakazilo varščine v višini 432,36 EUR. S sklepom izvršilnega sodišča z dne 5. 10. 2015 je bil izvršitelj na predlog tožnika odstavljen in določen nov izvršitelj.

5. Na podlagi 38.c člena ZIZ mora izvršitelj po opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja upniku osebno vročiti obračun plačila za delo in stroškov, z obvestilom o pravici in pravnih posledicah iz drugega odstavka tega člena. Izvod obračuna izvršitelj vroči sodišču. Če upnik ne soglaša z obračunom, lahko v osmih dneh od prejema obračuna pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. Izvršitelj zahtevo takoj posreduje sodišču, ki mora o njej odločiti v osmih dneh od prejema. Če upnik ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun za dokončnega. Dokončni obračun je izvršilni naslov. Na podlagi dokončnega obračuna oziroma sklepa sodišča se izvršitelj poplača iz izterjanega denarnega zneska. O poplačilu obvesti sodišče in varščino nemudoma vrne upniku. Če se izvršitelj ne more poplačati iz izterjanega denarnega zneska, se na podlagi dokončnega obračuna oziroma sklepa sodišča ne glede na drugi odstavek 285.a člena ZIZ poplača iz položene varščine, hkrati pa morebitni presežek varščine vrne upniku.

6. Izvršilno sodišče na podlagi citiranega 38.c člena ZIZ poseže v razmerje med izvršiteljem in upnikom le v primeru, če vloži upnik zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. V konkretnem primeru naj bi znesek položene varščine presegel znesek po dokončnem obračunu oziroma v primeru zahteve po odločitvi sodišča, in ker je izvršitelj odstavljen, je, ne glede na zatrjevano dejstvo, da je izvršilni postopek še v teku, odpadla pravna podlaga za zadržanje presežka varščine na toženčevem računu. Zato je pravdno sodišče pristojno, da obravnava tožnikov kondikcijski zahtevek na vrnitev presežka plačane varščine, ki ga toženec po navedbah tožnika neutemeljeno zadržuje na svojem fiduciarnem računu.

7. Glede (ne)utemeljenosti višine tožbenega zahtevka bo pravdno sodišče vezano na končni obračun, če je bil s strani toženca (izvršitelja) tožniku že izdan obračun plačila za njegovo delo in stroškov in če tožnik v osmih dneh od prejema obračuna pri tožencu (izvršitelju) ni vložil zahteve, oziroma na pravnomočno sodno odločitev, če je o utemeljenosti obračuna že odločilo izvršilno sodišče, ker je tožnik pri tožencu pravočasno vložil zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. 8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).