Jedro

Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Vsebinsko odločitev namreč vsebuje izvršilni naslov, to pa je odločba, s katero je bilo tožnikoma naloženo, da morata ustaviti vsa dela pri gradnji objekta.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ pod 1. točko izreka ugotovil, da je odločba Inšpektorata RS za promet, infrastrukturo in prostor, OE Maribor - Murska Sobota, št. 06122-902/2006/89 z dne 2. 10. 2012, postala izvršljiva dne 6. 12. 2012 ter se dovoljuje izvršba 4. točke izreka, s katero so bile tožnikoma izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1); pod 2. točko izreka sta bila tožnika opozorjena, da morata v naknadnem roku 3 dni po vročitvi tega sklepa prenehati z uporabo nelegalno zgrajenega prizidka na V strani poslovnega objekta nekdanje trgovine tlorisnih izmer 10,50 x 9,05 m v gostinske namene; pod 3. točko izreka je bila tožnikoma zagrožena denarna kazen 3.000,00 EUR, v kolikor ne bosta izpolnila obveznosti iz 2. točke izreka tega sklepa in pod 4. točko izreka je bilo odločeno, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršbe. V svoji obrazložitvi navaja, da je bila z navedeno odločbo z dne 2. 10. 2012 tožnikoma v 4. točki izreka izrečena prepoved uporabe nelegalne gradnje prizidka na Z strani poslovnega objekta nekdanje trgovine tlorisnih izmer 4,70 x 4,50 m in prizidka na V strani poslovnega objekta nekdanje trgovine tlorisnih izmer 10,50 x 9,05 m, na zemljišču s parc. št. 291/10 in 291/17, k.o. ... Ob kontrolnem inšpekcijskem pregledu dne 24. 4. 2013 je bilo ugotovljeno, da tožnika uporabljata prizidek na V strani poslovnega objekta nekdanje trgovine v gostinske namene. Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z ZGO-1, se izvaja po določbi 148. člena ZGO-1, postopek upravne izvršbe pa se prične na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP. Ker tožnika uporabljata nelegalno zgrajen prizidek na V strani poslovnega objekta nekdanje trgovine, je bil uporabljen ukrep upravne izvršbe s prisilitvijo.

Drugostopenjski organ je s svojo odločbo 1. točko izreka sklepa gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, OE Maribor - Murska Sobota, z dne 25. 4. 2013 odpravil in nadomestil z novo 1. točko, ki se glasi: „Odločba Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, OE Maribor - Murska Sobota, št. 06122-902/2006/89 z dne 2. 10. 2012, je postala v tretji alineji 4. točke, s katero je bila tožnikoma izrečena prepoved uporabe prizidkov, izvršljiva dne 6. 10. 2012 in se dovoljuje njena izvršba“, v ostalem pa je pritožbo tožnikov zavrnil. Meni, da je prvostopenjski organ odločil pravilno in zakonito, ko je z izpodbijanim sklepom dovolil izvršbo s prisilitvijo za prepoved nadaljnje uporabe prizidka na V strani poslovnega objekta nekdanje trgovine v gostinske namene. Pritožbene navedbe tožnikov, da odločba z dne 2. 10. 2012 še ni pravnomočna, ker sta vložila upravni spor, je zavrnil kot neutemeljene glede na to, da je bilo v 6. točki izreka odločbe z dne 2. 10. 2012 jasno navedeno, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve. Pojasnjuje, da je izvršilni postopek samostojen, od upravnega postopka ločen postopek, ki pomeni le nadaljevanje upravnega postopka. V izvršilnem postopku se ne odloča o pravicah in obveznostih strank, pač pa se z njim le prisilno izvršujejo obveznosti, o katerih je bilo odločeno v upravnem postopku. Tudi pritožbene navedbe tožnikov, da nista lastnika predmetnih nepremičnin, je zavrnil kot neutemeljene. Pojasnjuje, da s pritožbo zoper izpodbijani sklep v skladu z določbami 292. člena ZUP ni mogoče izpodbijati pravilnosti same inšpekcijske odločbe in da se v skladu z določbo prvega odstavka 286. člena ZUP izvršba opravi zoper tistega, ki je dolžan izpolniti obveznost, to pa je zoper tistega, ki mu je bila obveznost naložena z izvršljivo odločbo, v obravnavanem primeru pa sta to tožnika.

Tožnika v tožbi navajata, da je izpodbijani sklep pravno nepravilen in izdan v nasprotju s predpisi. Odločba gradbenega inšpektorja z dne 2. 10. 2012 ni pravnomočna, ker je vložen upravni spor, zato je bil izpodbijani sklep izdan preuranjeno in brez pravne podlage. Zato ga je treba odpraviti in preprečiti povzročanje neupravičene materialne škode v izvršilnem upravnem postopku. Tožnika sta se proti prvostopni odločbi pritožila tudi iz razloga, ker nista lastnika nepremičnin s parc. št. 291/10 in 291/17, k.o. ..., te pravno relevantne okoliščine pa upravni organ ni upošteval niti v odločbi, niti v sklepu. Upravni postopek se je vodil zoper osebe, ki niso vpisane v zemljiško knjigo kot lastniki nepremičnin, saj sta v času upravnega inšpekcijskega postopka bila lastnika nepremičnin A.A. in B.B. Objekt je bil v celoti zgrajen leta 1972 in sta ga zgradila A.A. in B.B. Leta 2005 sta lastnika A.A. in B.B. sklenila s tožnikoma, ki sta njuna otroka, darilno pogodbo, na podlagi katere pa tožnika nikoli nista pridobila lastninske pravice, ker se nista uspela vpisati v zemljiško knjigo. Tako sta lastnika predmetnih nepremičnin še vedno A.A. in B.B., ki pa nista stranki v upravnem postopku. Lastninska pravica se namreč izkazuje z zemljiškoknjižnim izpiskom, ki nedvomno kaže na to, da tožnika nista lastnika nepremičnine in zato tudi ne moreta biti stranki v upravnem postopku. Tožnika sodišču predlagata, da po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in izpodbijani sklep z dne 25. 4. 2013 odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje, toženo stranko pa obsodi na plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni dovoljena.

V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 je upravni akt tisti akt, s katerim je organ odloči o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje pravilnost in zakonitost sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ga je upravni organ izdal na podlagi 298. člena ZUP in z njim ugotovil, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva ter določil način njene izvršbe (z denarno kaznijo).

Po presoji sodišča sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Vsebinsko odločitev namreč vsebuje izvršilni naslov, to pa je odločba z dne 2. 10. 2012, s katero je bilo tožnikoma naloženo, da morata ustaviti vsa dela pri gradnji prizidka na V strani poslovnega objekta nekdanje trgovine in prizidka na Z strani istega objekta. Ukrep gradbenega inšpektorja iz odločbe z dne 2. 10. 2012 se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnika z odločbo z dne 2. 10. 2012 naloženega jima ukrepa nista izpolnila sama.

Izpodbijani sklep tudi ne spada med sklepe iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o dovolitvi izvršbe pa tak sklep ni. Ker torej tožnika s tožbo izpodbijata akt, ki ni upravni akt oziroma ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo tožnikov zoper izpodbijani sklep zavrglo. Ker je sodišče tožbo zavrglo, se ne opredeljuje do vsebinskih tožbenih ugovorov.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je ugotovilo, da v konkretnem primeru niso podane procesne predpostavke, da bi tožbo obravnavalo po vsebini.

Ker je sodišče tožbo zavrglo, na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.