Jedro

Če je pri sojenju sodelovala oseba, ki je v isti stvari odločala v upravnem postopku, je vselej podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 410/98-11 z dne 13.6.2000, se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 9.10.1998, s katero je ta zavrnila tožničino pritožbo zoper sklep Davčnega urada M., Izpostava M. z dne 25.2.1998. S tem sklepom je prvostopni upravni organ po uradni dolžnosti odločil, da se za tožnico obnovi postopek odmere dohodnine za leto 1994, 1995 in 1996, ker je bilo z inšpekcijskim ogledom ugotovljeno, da v napovedi za odmero dohodnine tožnica ni navedla zneskov obresti, ki jih je prejela od družbe Z. d.o.o. in ATD A. d.o.o. M. Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke v obravnavanem primeru. Menilo je, da so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka iz 1. točke 249. člena ZUP/86, pri čemer je kot novo dejstvo štelo ugotovitve iz izvenbilančne dokumentacije družb Z. in ATD A., iz katerih izhaja, da so bile iz sredstev teh družb tožnici plačane obresti za leto 1994, 1995 in 1996 za njene vložke v te družbe, kar je povzeto v zapisniku o inšpekcijskem pregledu pri teh družbah, ter tudi dejstvo, da tožnica teh dohodkov v svoji davčni napovedi za obravnavana leta ni prijavila. S tem je tudi po presoji sodišča bilo verjetno izkazano, da bi upoštevanje teh dejstev v prvotnem postopku odmere dohodnine za tožnico lahko pripeljalo do drugačne odločitve.

Tožnica v laični pritožbi navaja, da je obnova postopkov uvedena le proti njej in še osmim osebam, ne pa proti vsem, ki so bili vlagatelji v omenjeni družbi. Zahteva enako obravnavanje in se sklicuje na 22. ter 15. člen Ustave Republike Slovenije. Navaja, da denarja za plačilo dohodnine nima, ker je vsega izgubila v poslovanju s tema družbama. Delno je to v stečajni masi družbe Z., zato bo davek in obresti lahko plačala šele tedaj, ko ji bo sodišče priznalo njeno terjatev do stečajne mase. Meni, da bi morala uživati enako zaščito kot drugi upniki obeh družb, od katerih se ne terja dodatno plačilo davka. Prosi, da se ji zagotovi, da ji glede na njene finančne možnosti te davčne obveznosti ne bo treba plačati takoj.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 2. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/2004 - UPB), ki se po 1. odstavku 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS, je vselej podana bistvena kršitev določb postopka, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka 1. odstavka 70. člena ZPP). Po določbi 5. točke 1. odstavka 70. člena ZPP sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom. Iz uvoda izpodbijane sodbe je razvidno, da je bila članica senata, ki je odločala v upravnem sporu na prvi stopnji, tudi višja sodnica V.Š. Imenovana sodnica pa bi morala biti izločena, saj je izdala in podpisala odločbe prvostopnega davčnega organa - Davčnega urada M., Izpostava M., s katerimi je bila tožnici kot davčni zavezanki odmerjena dohodnina za leta 1994, 1995 in 1996. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve postopka, ki je razlog za razveljavitev sodbe prvostopnega sodišča, se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbenih navedb, saj bo moralo prvostopno sodišče o zadevi ponovno odločati v drugačni sestavi senata.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek.