Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zaradi pravnomočnega sklepa o zavrženju vloge investitorja za izdajo lokacijskega dovoljenja se šteje, da v roku 1 meseca ni zaprosil za izdajo lokacijskega dovoljenja in je uporaba ukrepa o odstranitvi objekta po 3. odstavku 74. člena ZUN utemeljena.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo urbanistične inšpekcije Mestne uprave za inšpekcijske službe, s katero je navedeni upravni organ prve stopnje odredil, da mora tožnica v roku deset dni po prejemu odločbe odstraniti betonsko jamo za hrambo cisterne tlorisa 3,00 x 2,20 m, ki jo gradi na zemljišču ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške.
Tožeča stranka v tožbi izpodbija navedeno odločbo tožene stranke, navaja da so bile dejanske okoliščine v zadevi nepopolno ugotovljene in da je bilo nepravilno uporabljeno materialno pravo. V zadevi namreč ni bilo pravilno ugotovljeno, da gradi objekt, saj je bil objekt v celoti zgrajen že pred prihodom inšpektorja in že opravlja svojo funkcijo, ter da je v cisterni več kot 1000 litrov olja. Meni, da tožena stranka ni pristojna odločati v upravnem postopku o odstranitvi že zgrajenega objekta, temveč bi o tem moralo odločati sodišče. Navaja, da je bil objekt zgrajen v skladu z vsemi predpisi o varstvu okolja, in da ji je nujno potreben za normalno obratovanje stanovanjske hiše, zato bi ji njegova odstranitev pomenila nenadomestljivo škodo. Razen tega si tožeča stranka še vedno prizadeva pridobiti potrebno dokumentacijo in je tudi ponovno prosila za izdajo lokacijskega dovoljenja. Zato bi tožena stranka morala počakati do rešitve zadeve za izdajo lokacijskega dovoljenja in šele potem odločati o utemeljenosti inšpekcijske odločbe. Ker ni ravnala tako in ni odpravila pomanjkljivosti prvostopne odločbe, je odločba tožene stranke nezakonita in tožeča stranka predlaga, da jo sodišče odpravi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izreku in razlogih izpodbijane odločbe ter predlaga da sodišče tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 48/90 - ZUN) v 3. odstavku 74. člena določa, da se objekt odstrani na investitorjeve stroške ter vzpostavi prejšnje stanje med drugim tudi v primeru, če investitor v roku 1 meseca ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje oz. ne priglasi nameravane graditve. Tožnica je sicer v odrejenem roku zaprosila za lokacijsko dovoljenje, vendar pa je na zahtevo pristojnega upravnega organa ni dopolnila s prilogami, ki morajo biti priložene taki vlogi. Glede na to je bila tožničina zahteva za izdajo lokacijskega dovoljenja zavržena in je po določbi 2. odstavku 68. člena zakona o splošnem upravnem postopku šteti, kot da sploh ni bila vložena. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je sklep o zavrženju tožničine vloge postal pravnomočen.
Ker se torej šteje, da tožnica v roku 1 meseca ni zaprosila za izdajo lokacijskega dovoljenja, je odločitev upravnega organa prve stopnje o odstranitvi objekta povsem utemeljena in v skladu z določbo 3. odstavka 74. člena navedenega zakona, kot je pravilno presodila tožena stranka v izpodbijani odločbi. Ugovori tožnice, da urbanistični inšpektor ni pristojen odločati v upravnem postopku o odstranitvi že zgrajenega objekta, ter da si še vedno prizadeva pridobiti zanj lokacijsko dovoljenje, niso upoštevni. Sodišče v zvezi s temi ugovori pojasnjuje, da je navedeni ukrep mogoče izreči tudi za objekt, ki je že zgrajen. Ni namreč bistveno, kdaj je bil objekt zgrajen, ampak, da ga je investitor zgradil brez potrebnih dovoljenj. Ker je glede na obrazloženo izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis po 4. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).