Jedro

Neutemeljena je lastna dokazna ocena, da ni izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti oziroma da z izpodbojnim dejanjem ni prišlo do zmanjšanja vrednosti stečajne mase. Tožnica je zmogla trditveno in dokazno breme o vrednosti predmetne nepremičnine in nakupni ceni, medtem ko so toženčeve ugovorne navedbe ostale na ravni pavšalnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki 466,65 EUR pritožbenih stroškov in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in (I.) v razmerju med pravdnima strankama razveljavilo učinke prodajne pogodbe z dne 10.12.2020 za prenos lastninske pravice na delu stavbe; (II.) vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov; (III.) naložilo izpraznitev nepremičnine in (IV.) odločilo, da je tožena stranka (toženec) dolžna plačati tožeči stranki (tožnici) v roku 15 dni od vročitve sodbe pravdne stroške v višini 1.494,69 EUR in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2.Zoper predmetno sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov (op. posebej omenja kršitve iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) in s predlogom, naj se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh z njegove strani predlaganih dokazov, in sicer ni zaslišalo toženca in izvedlo dokaza z izvedencem, medtem ko ni razvidnih pravno relevantnih razlogov za zavrnitev primernih in predlaganih dokazov. Ni jasno, ali je bila tožnica v času sklepanja pogodbe insolventna. Ni prišlo do zmanjšanja vrednosti stečajne mase, saj je bila nepremičnina obremenjena s hipotekami. Do poplačila bi prišel le prvi hipotekarni upnik. Jasno je, da je bila kupnina dogovorjena tako, da toženec prejme obremenjeno nepremičnino. Ni sporno, da bi moral sam urediti plačilo bremen. Ni šlo za prenos nepremičnine za neznatno vrednost. Plačilo je bilo izvedeno v konkretni zadevi iz dveh delov. Del tožnici in del prvemu ločitvenemu upniku, tako da je toženec s diskontom odkupil hipotekarno terjatev. Predmet prodaje ob upoštevanju bremen ni imel vrednosti niti 256,00 EUR. Pravno zmotno je, da je bila nepremičnina vredna 16.700,00 EUR. Sodišče bi moralo odšteti vpisana bremena, ki se poplačujejo po vrstnem redu. Sodišče ni ugotavljalo subjektivnega pogoja izpodbojnosti. Ni navedlo, da je moral toženec plačati hipotekarnemu upniku 14.584,68 EUR s pripadki. Odločitev temelji na zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in zmotni uporabi materialnega prava. Tožnica bi morala poleg zavezovalnega pravnega posla izpodbijati tudi razpolagalni pravni posel (N. Plavšak, komentar k 125. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), leto 2000, Gospodarski vestnik). Sodišče se ni opredelilo, da tožnica ni postavila zahtevka ob upoštevanju določb Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1; 40. in 243. člen ZZK-1) o izbrisni tožbi v zvezi z 275. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ugotoviti je treba neveljavnost vknjižbe (razpolagalnega posla). Posledično je zmotna tudi odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov.

3.Tožnica v vsebinskem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim očitkom, soglaša s presojo sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe ter povrnitev pritožbenih stroškov. Med drugim k odgovoru prilaga listine (priloge od A 10 (op. prva je pooblastilo) do A13). Navaja, da je bil dokaz z zaslišanjem toženca utemeljeno zavrnjen in da dokaza z izvedencem toženec ni predlagal. Insolventnost v času sklenitve pogodbe ni relevantna. V nadaljevanju odgovora navaja konkretna dejstva o dveh hipotekah na prodani nepremičnini, o prerekanju terjatev hipotekarnih upnikov, o zastaranju oziroma poplačilu ter siceršnjem prenehanju terjatev, o prepletenosti lastniške strukture tožnice in prvega hipotekarnega upnika, ipd.. Zaključi, da je bil zahtevek pravilno postavljen, in izpostavi, da je toženec le pavšalno grajal sklepčnost zahtevka.

4. Pritožba ni utemeljena.

4.5. Toženka je, kot v odgovoru na pritožbo utemeljeno izpostavlja tožnica, le pavšalno grajala pravilnost postavljenega tožbenega zahtevka v smeri, da ta ni sklepčen. Ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do tega vprašanja ni opredelilo. V točkah od 17. do 19. obrazložitve izpodbijane sodbe je navedlo zadostne razloge za zaključek, da je tožnica pravilno (v skladu z določbami ZFPPIPP (op. predhodnik, to je ZPPSL, ni več veljaven) in ZZK-1) oblikovala tožbeni zahtevek. Zahtevek za razveljavitev učinkov prodajne pogodbe meri na razveljavitev učinkov zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla. Zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) je v konkretnem primeru inkorporirano v sami prodajni pogodbi, zavezovalnem pravnem poslu. Evidentno je, da je z ugoditvijo predmetnemu zahtevku ugotovljena neveljavnost vknjižbe stvarne (lastninske) pravice in da je utemeljen zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov. Uporaba pravil o izbrisni tožbi (ZZK-1), ki jo določa ZFPPIPP, ne pomeni, da je treba tožbeni zahtevek postaviti dobesedno v skladu z ZZK-1 (za razveljavitev dejanja), temveč je treba še vedno izhajati iz zahtev krovnega zakona, to je ZFPPIPP (za razveljavitev učinkov dejanja).

5.6. Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov in dokazni predlog za zaslišanje toženca je sodišče prve stopnje utemeljeno ter obrazloženo zavrnilo (glej 6. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Pritožbena graja zavrnitvenih razlogov je povsem pavšalna, zato ji ni moč slediti in ni utemeljena. Pritožnik ne nasprotuje razlogu nepotrebnosti (npr. ne navaja pravno relevantnih dejstev, ki naj bi se izkazovala z njegovim zaslišanjem) in z ničemer ne nasprotuje uporabi drugega odstavka 258. člena ZPP. Toženec se namreč vabilu na zaslišanje ni odzval in svoje odsotnosti ni opravičil, zato ga sodišče prve stopnje utemeljeno ni zaslišalo. Dokaznega predloga s sodnim izvedencem toženec ni podal, zato sodišče prve stopnje ni bilo niti dolžno izvesti tega dokaza niti se do njega opredeliti. Nenazadnje v pritožbi toženec ne pojasni, katera pravno relevantna dejstva, ki jih je pravočasno in konkretizirano zatrjeval, naj bi se z omenjenim dokazom izkazovala, in zakaj naj bi sodišče za njihovo dokazovanje potrebovalo strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga.

6.7. Da obstoj insolventnosti v času sklepanja prodajne pogodbe v konkretnem primeru (op. ko je bilo odsvojeno premoženje za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti) ni relevantno dejstvo, je tožencu v 15. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Toženca je hkrati opomnilo še na obstoj domneve o izpolnjenosti subjektivnega pogoja izpodbijanja, ki je ni uspel izpodbiti. Domneva izhaja iz okoliščine, da je bilo izpodbojno dejanje storjeno v času treh mesecev pred začetkom stečajnega postopka nad tožnico.

8.Neutemeljena je lastna dokazna ocena, da ni izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti oziroma da z izpodbojnim dejanjem ni prišlo do zmanjšanja vrednosti stečajne mase. Tožnica je s cenitvenim poročilom in prodajno pogodbo, ki ju je predložila in na obe listini se je skliceval celo sam toženec, izkazala, da je bila nepremičnina v vrednosti 16.700,00 EUR (op. gre za tržno vrednost nepremičnine) s strani tožnice prodana tožencu za 256,20 EUR. Prikrajšanje stečajne mase (stečajnih upnikov) je evidentno in gre za prodajo, ki ne izraža načela vzajemnosti dajatev. Toženec je sicer v postopku na prvi stopnji predmetnemu ugovarjal s trditvami, da je bila nepremičnina obremenjena in da ni bila vredna niti 256,20 EUR, vendar so bile njegove trditve povsem nekonkretizirane. Ni pojasnil, katere obremenitve in kako so vplivale na vrednost predmetne nepremičnine, pri čemer mu je bilo ob nakupu dejstvo obremenjenosti znano. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz pogodbe ne izhaja, da je bila dogovorjena cena takšna (nižja kot ocenjena tržna vrednost (op. po zgoraj omenjeni cenitvi)) zaradi vknjiženih bremen in da je bil tožencu obstoj bremen znan. Toženec konkretizirano ni izpodbijal cenitvenega poročila o oceni vrednosti nepremičnine. Konkretno je navajal le v smeri, da je odkupil terjatev prvega hipotekarnega upnika v višini 14.584,68 EUR. Nejasne so bile in ostajajo njegove navedbe, da mora sam urediti poplačilo bremen, pri čemer govori o nekakšnem diskontnem odkupu terjatve prvega hipotekarnega upnika. Tudi, če se tožencu (podredno) sledi, da je treba vrednost nepremičnine preprosto zmanjšati za vrednost omenjene in edine konkretizirane s hipoteko zavarovane terjatve, enostaven matematični izračun pokaže, da je za 256,20 EUR kupil nepremičnino v vrednosti 2.115,32 EUR. Tudi v takšnem primeru še vedno ni podane enakovrednosti dajatev, temveč je nepremičnino pridobil za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti. Povedano drugače, nepojasnjena in posledično neizkazana je njegova lastna dokazna ocena, da nepremičnina ni bila vredna niti 256,20 EUR. Katera druga vpisana bremena bi moralo sodišče prve stopnje še upoštevati oziroma bi jih moral toženec (kupec) poplačati po vrstnem redu, ni pojasnjeno in niti ni bilo zatrjevano. Prav tako ni znano, koliko je (z diskontom) plačal toženec za nakup terjatve prvega hipotekarnega upnika. Neupoštevna pritožbena novota je navedba, da je moral plačati 14.584,68 EUR s pripadki (op. slednji so nenazadnje nekonkretizirani). Toženec ni pojasnil razlogov, zakaj tega brez krivde ni mogel zatrjevati pravočasno že na prvi stopnji sojenja oziroma zakaj to navaja šele v pritožbi (glej 337. člen ZPP). V pravdnem postopku velja načelo povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (glej 7. in 212. člen ZPP). Zato mora vsaka pravdna stranka najprej konkretno zatrjevati pravno relevantna dejstva in jih nato še izkazati. Izvedeni dokazi posledično ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Tožnica je zmogla trditveno in dokazno breme o vrednosti predmetne nepremičnine in nakupni ceni, medtem ko so toženčeve ugovorne navedbe ostale na ravni pavšalnosti.

9.Na tem mestu pritožbeno sodišče še izpostavlja, da so tožničine nove trditve (navedbe o konkretnih okoliščin glede dveh hipotek na prodani nepremičnini, o prerekanju terjatev hipotekarnih upnikov, o zastaranju oziroma poplačilu ter siceršnjem prenehanju terjatev, o prepletenosti lastniške strukture tožnice in prvega hipotekarnega upnika, ipd.) in dokazi (priloge od A11 do A13), ki so vsebovani v odgovoru na pritožbo, nedopustne in posledično neupoštevne pritožbene novote (337. člen ZPP). Tožnica ne pojasni, zakaj predmetnega brez svoje krivde ni mogla zatrjevati in izkazovati (pravočasno) že na prvi stopnji sojenja.

10.Ker drugih pritožbenih očitkov zoper sodbo toženec ni podal (op. uvodoma zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni z ničemer konkretiziral), je pritožbeno sodišče opravilo še njen preizkus glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pri čemer takšnih razlogov (ob v sodbi ugotovljenem pravno relevantnem in pritožbeno preizkušenem dejanskem stanju, ki se na tem mestu ne ponavlja, saj je razvidno že iz izpodbijane sodbe) ni našlo. Odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari in o povrnitvi pravdnih stroškov je pravilna, zato je pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).

O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela in pritožbenih stroškov ni priglasila, mora tožnici povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožnici se upoštevaje veljavno Odvetniško tarifo (OT) prizna priglašenih 625 točk za odgovor na pritožbo, 12,5 točk materialnih stroškov (pavšalno priglašenih 2% od nagrade v višini do 1000 točk) in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke v višini 0,60 EUR skupaj znaša 466,65 EUR. Tožnici se ne prizna priglašenih 100 točk za posvet s stranko, saj gre ne samo za neizkazane stroške, ampak tudi za nesamostojne stroške, ki so že zajeti v nagradi za odgovor na pritožbo.

-------------------------------

1Konkretnejša vsebina zahtevka, ki mu je bilo ugodeno, je razvidna iz I., II. in III. točke izreka izpodbijane sodbe in se na tem mestu ne ponavlja.

2Predmetno je razvidno tudi iz npr. odločbe VSK 224/2015 z dne 24. 9. 2015.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 212 Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 243

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.