Jedro

V primeru, da višja sila ne bo dokazana, bo ob ugotavljanju vzročne zveze med protipravnim ravnanjem drugo toženke in nastalo škodo upoštevalo, da je dokazovanje vzročne zveze (zlasti v primerih opustitev), ki je praviloma breme oškodovanca, že po naravi stvari težje, zato se tovrstni položaji v sodni praksi rešujejo s prevalitvijo dokaznega bremena na toženca ali pa z uporabo nižjega dokaznega standarda (pretežne verjetnosti).

Izrek

I. Pritožbama toženih strank se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče razsodilo, da sta toženki nerazdelno dolžni plačati tožnikoma znesek 7.393,08 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 9. 2018 dalje, v roku 15 dni od prejema te sodbe (točka I. izreka), v presežku za 992,32 EUR je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II. izreka) ter odločilo, da sta toženki nerazdelno dolžni plačati tožnikoma pravdne stroške v višini 2.328,13 EUR (točka III. izreka).

2. Zoper sodbo vlagata pritožbo obe toženi stranki.

3. Prvo tožena stranka (v nadaljevanju prvo toženka) v pritožbi navaja, da izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Najprej navede, da meni, da zavarovancu ni moč očitati protipravnega ravnanja oziroma opustitve in s tem tudi ne krivde za nastanek tožnikove škode. Graja zavrnitev dokaza z imenovanjem izvedenca meteorološke stroke. Izpostavlja, da zavarovalnica odgovarja le v okviru zavarovalne police, na katero se sklicujeta tožnika v tožbi. Gre za polico zavarovanja civilne odgovornosti, zato njena obveznost ne more presegati obveznosti, ki je določena z zavarovalno polico. Njena odgovornost je omejena z dogovorom po polici in z izključitvami podanimi v zavarovalnih pogojih, ki so sestavni del zavarovalne police. Glede na določilo 2. člena, tretjega odstavka 2. točke, točke E Pogojev O-01/16, ki določa, da so iz zavarovanja izključeni vsi odškodninski zahtevki zaradi škode na stvareh, če je škoda posledica delovanja višje sile, kritje ni podano. Poudarja, da je 24. 5. 2018 prišlo do hudega neurja, kar je sodišče popolnoma zanemarilo in zavrnilo dokaz z izvedencem meteorološke stroke, ki bi s svojim strokovnim znanjem lahko potrdil, da je šlo za izredne razmere in da takega neurja na tem območju poprej še ni bilo. Tega dne je deževalo tako močno, da so vode povsem poplavile celotno občino X. Sklicuje se na priložene članke in fotografije. Šlo je za drastične razmere. Za poplavljanje in nanos naplavin na nepremičnino tožnikov je iskati vzrok v hudem neurju, torej v višji sili. Šlo je zunanji nepričakovan in neodvrnljiv dogodek. Takšnega neurja ni bilo moč pričakovati niti ga preprečiti, šlo je za nepričakovan vremenski pojav. Le izvedenec meteorološke stroke bi namreč lahko potrdil ali je na tem območju tega dne šlo za povsem običajno količino padavin, s katero se je mesto X. vsakoletno srečevalo, ali je šlo za edinstven dogodek, s katerim se poprej še na tem območju niso srečali. Izvedenec meteorološke stroke lahko pregleda zgodovino beleženih padavin za posamezna območja in naredi primerjavo ali so se s tako enormno količino padavin na tem območju poprej že srečevali ali ne. Nadalje se lahko opredeli do količine padavin, kolikor je sicer povprečje nekega neurja poprej in koliko padavin je bilo na ta dan. Zato so zmotni razlogi sodišča, da postavitev tega izvedenca ne bi doprinesla k razrešitvi in je zato dokaz nepotreben. Toženka drugače ne more dokazovati, da je šlo za edinstven dogodek, torej višjo silo, ki je po pogojih izključena iz kritja. Šlo je za nenormalno veliko količino padavin, hudourniški potok je zaradi nastale velike količine voda in strmega naklona v dolino utrgal celotno utrjeno vlako (gozdno pot ob strugi potoka), ki je vodila do bivše Z kmetije in še del višje in je vse skupaj preplavilo in odneslo na zemljišče tožnikov v dolino. Voda je drla povsod in s sabo v dolino odnesla vse, kar je sploh bilo v gozdu. Po celotnem gozdu, tudi v gozdu višje in ne le v gozdnem delu last V, kjer je drugo toženka opravljala sečnjo. Nadalje graja, da je sodišče napačno tolmačilo kontrolna lista, ki sta vložena v spisu in dokazujeta, da je bil gozdni red 21. 5. 2018 izveden. Pojasnjuje, da je bil opravljen ustrezen način gozdnega reda. Da je šlo za izredni dogodek, se je prepričalo tudi sodišče ob ogledu, ko je ugotovilo, da vlaka praktično na tistem mestu ni več vidna. Da naj bi jez nastal zgolj iz gozdnih ostankov V gozda, kjer je drugotoženka opravljala posek, je zgolj konstrukt, ki ga je osnovala pooblaščenka tožečih strank, ki pa ni izkazan. Da je bil gozdni red izveden pravilno, je izpovedal A. A., ki je revirni gozdar za dano območje in ki je tudi opravil ogled in izdal potrdila ter ostale zaslišane priče. Sodišče je napačno zaključilo, da je podana odgovornost drugo toženke, ker je opustila zadostno in pravilno čiščenje ostankov po sečnji. Tega izvedenec ni potrdil, saj ni niti ugotavljal niti se na lastne oči ni mogel prepričati za kakšne odpadke in od kod so bili ti odpadki z vodo odnešeni ter če so bili pravilno odstranjeni in zloženi, kot to zahteva gozdni red. Izvedenec se je izjasnil zgolj o propustih, v zvezi s katerimi pa sploh ni bilo nobene trditvene podlage niti graje. Z mnenjem sploh niso bila razrešena sporna vprašanja med strankami in tako mnenje za konkretno zadevo sploh ne more biti uporabno. Četudi so bili v dolino prinešeni gozdni ostanki, ni moč drugo toženki očitati, da je opustila svojo dolžnost in da ni pravilno očistila sečišča. Tudi priča B. B. je izpovedal, da ne more potrditi od kod so bili lesni ostanki, ki jih je nosila voda in so pridrveli v dolino. Kako je lahko sodišče zaključilo, da gozd ni bil zadostno očiščen, če pa je strokovnjak za gozd izdal potrdilo, da je bil gozdni red izveden. Tudi navedba sodišča, da se članki nanašajo na občino X., ki je od nepremičnine tožnikov oddaljena po poti 3 kilometre in se s tem, zakaj je tam prišlo do poplavljanja, ne bo ukvarjalo, je neresno in nezadostno. Nepremičnina tožnikov vendarle leži v občini X. Članki govorijo v prid dejstvu, da je šlo 24. 5. 2018 na območju X. prvič za tako enormno količino padavin in popolnoma nepričakovan dogodek od zunaj, ki ga ni bilo moč odvrniti ali preprečiti.

4. Drugo toženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP. Sodišče v svojih zaključkih nekritično sledi tožbenim navedbam in povsem zanemari, da je struga potoka dolga vsaj 1.800 metrov, da je silovito neurje, ki se je na področju razbesnelo 24. 5. 2018, s sabo že veliko preden je voda prišla na območje sečnje, nosila vejevje, manjša drevesa in gramoz. Drugo toženka krivde za škodo ne more prevzeti, saj je delo sečnje in spravilo lesa opravila vestno in s profesionalno skrbnostjo. Storila je vse kar ji nalaga veljavna zakonodaja in kar se od nje kot skrbnega strokovnjaka pričakuje pri opravljanju sečnje. Sodišče se sklicuje na izvedeniško mnenja, ki pa odgovora na to ali je drugo toženka sečnjo opravila s profesionalno skrbnostjo, dejansko ne daje in je za postopek oziroma za zaključke sodišča neuporabno. Sodišče je napačno povzelo in presojalo izpovedbe prič, iz sodbe ni razvidno, da bi sodišče ugotovitve v kontrolnih listih o prevzemu sečišča štelo za verodostojno listino. Ugotovitve iz javne listine, ki so smiselno potrjene z izjavami prič, predvsem A. A., za sodišče neutemeljeno ne predstavljajo zadostne podlage za ugotovitev o ustreznem ravnanju drugo toženke ob sečnji. Sodišče je neutemeljeno zanemarilo, da je drugo tožena stranka opravila vse obveznosti, ki ji jih nalaga Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih sortimentov. Sodišče nekritično sledi navedbam tožečih strank, ki nista strokovnjaka, ne opredeli pa se do izpovedbe priče A. A., ki je strokovnjak in je izpovedal, da je gozdni red bil izveden. Izvedbo gozdnega reda so potrdile tudi ostale priče C. C., D. D. in E. E. Sodišče razen tega, da se sklicuje na izvedeniško mnenje, ki zgolj potrjuje ustreznost propustov, ne obrazloži razlogov, ki naj bi utemeljevali njen zaključek, da drugo toženka sečnje ni opravila s potrebno skrbnostjo. Do popljavljanja potoka ob hiši tožnikov je prišlo zaradi nepričakovane vremenske ujme, ki se je razbesnela nad celotnim območjem. Sodišče sicer navaja, da je kritičnega dne padla velika količina padavin, a naj ne bi šlo za neodvrnljiv in nepričakovan dogodek. O tem nima sodišče podlage v izvedenem dokaznem postopku. To dejstvo, da je šlo za ekstremne padavine, neobičajne za področje, kjer so ujme pogoste, bi lahko potrdil izvedenec meteorološke stroke, ki ga sodišče kljub predlogu ni angažiralo. Potok je po celi strugi nekje 1.800 metrov s pobočij struge potoka pobiral različen material in ga nosil s seboj.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da sta tožnika 24. 5. 2018 zaradi poplavljanja potoka utrpela škodo na svoji nepremičnini, kot tudi ne, da je drugo toženka v mesecih pred škodnim dogodkom opravljala posek lesa v gozdu, ki leži nad nepremičnino last tožnikov. Sporno je bilo in je tudi pred sodiščem druge stopnje, ali je do škode prišlo zaradi protipravnega ravnanja drugo toženke, kot tudi ali je podana vzročna zveza med očitanim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo ter ali je škodni dogodek posledica delovanja višje sile. Pravno relevantna dejstva je sodišče ugotavljalo z angažiranjem izvedenca za gradbeništvo, komunalo, nizke gradnje in stavbna zemljišča, z ogledom kraja, z zaslišanjem predlaganih prič in s vpogledom v listinske dokaze. Zavrnilo je dokaz z imenovanjem izvedenca meteorološke stroke z navedbo: „ker bi bilo angažiranje tega izvedenca na podlagi že izvedenih dokazov nepotrebno, poleg tega je že iz izvedenih dokazov bilo mogoče ugotoviti potrebne podatke o vremenskih razmerah, količini padavin, kakor tudi ostale meteorološke podatke potrebne za ta postopek ob upoštevanju dejstva, da meteoroloških podatkov, kot na primer o količini padavin za področje, kjer je prišlo do škodnega dogodka, ni mogoče pridobiti.“ Na podlagi izvedenih dokazov je zaključilo, da je drugo toženki mogoče očitati opustitev zadostnega in pravilnega čiščenja ostankov po izvedeni sečnji v gozdu nad nepremičnino tožnikov, ker sečni red „glede na specifičnost terena ni bil izveden v zadostni meri in kot bi bilo to potrebno, da potok tudi ob večjih nalivih ne bi s seboj potegnil sečnih ostankov, ki so zamašili propust na nepremičnini tožnikov. Zatrjevanje toženk, da je njuna odgovornost za škodo izključena, ker je hudo neurje vzrok za poplavljanje in nanos naplavin na nepremičnino tožnikov, je sodišče zavrnilo z razlago, „da je propust na nepremičnini tožnikov dovolj velik, saj do poplavljanja ni prišlo ob drugih večjih nalivih, ter da je za poplavljanje na dan škodnega dogodka bil vzrok v tem, da je potok s seboj prinesel ostanke nezadostno očiščenega sečišča, kar je zamašilo propust, povzročilo poplavljanje in nastanek škode na nepremičnini tožnikov“.

7. Prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) nalaga trditveno in dokazno breme strankam tako, da mora tožnik zatrjevati in dokazati škodni dogodek, nedopustno oziroma protipravno ravnanje toženca ter vzročno zvezo med nepravilnim ravnanjem in škodo. Šele, če tožnik to trdi in to tudi dokaže, mu je toženka dolžna plačati škodo, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde, torej, da je ravnala s potrebno skrbnostjo, da je storila vse, kar bi morala (obrnjeno dokazno breme glede predpostavke krivde1).

8. Drugo toženka, ki je v gozdu nad nepremičnino tožnikov, v mesecih pred škodnim dogodkom opravljala sečnjo, primarno smiselno očita bistveno kršitev pravil postopka 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, v povezavi z določbo 8. člena ZPP. Sodišče druge stopnje mora pritrditi, da je sodišče o obstoju protipravnega ravnanja, zaključilo na podlagi dokazne ocene, ki ni ustrezno argumentirana, preverljiva in celovita, saj je kot ključni dokaz štelo ugotovitve izvedenca gradbene stroke, čigar naloga je bila ugotavljanje ustreznosti propustov na nepremičnini tožnikov. Izvedenec je ugotovil, „da vgrajeni cevi propustov premera 100 cm in 80 cm ustrezata hidravlični presoji v primeru ekstremnih padavin – 30 minutnemu nalivu s povratno dobo 100 let, kar pomeni, da omogočata pretok vode tudi ob večjih neurjih, kot je bilo dne 24. 5. 2018. Navedeno temelji na izhodiščih izračuna v izvidu ter ob predpostavki ustrezno vzdrževanih propustov brez naslag v ceveh.“ V dopolnitvi mnenja pa je še navedel, „da nanosi ostankov od podrtega drevja spremenijo hidravljične pogoje in so lahko vzrok za poplavljanje.“ Izvedenec je sicer potrdil, da pretočnost propustov zmanjšajo nanosi podrtega drevja, vendar drži, kar grajata toženki, da slednje še ne omogoča zaključka kot ga je naredilo sodišče, „da je za poplavljanje na dan škodnega dogodka bil vzrok v tem, da je potok s seboj prinesel ostanke nezadostno očiščenega sečišča, kar je zamašilo propust, povzročilo poplavljanje in nastanek škode na nepremičnini tožnikov (točka 36 obrazložitve).“ Sodišče druge stopnje mora nadalje pritrditi pritožbi, da tudi ocena izpovedb prič v točki 34. obrazložitve ni dovolj natančna in celovita. Manjka argumentacija verodostojnosti izpovedb ter listinskih dokazov (toženki posebej izpostavljata izpovedbo A. A., ki je opravljal kontrolo sečišča po izvedeni sečnji ter potrdila o kontroli sečišča).

9. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ob ugotavljanju dejstev protipravnega ravnanja drugo toženke, moralo odgovoriti na navedbe toženk, „da je bilo ob ponovni kontroli sečišča s strani takratnega Zavoda za gozdove dne 21. 5. 2018 ugotovljeno, da so pomanjkljivosti, ki so bile res predhodno ugotovljene v zvezi s čiščenjem, odpravljene in da je bil gozdni red v celoti izveden (po njunih trditvah ta dopušča, da po sečnji v gozdu ostanejo določeni sečni odpadki, da se panji ne odstranjujejo...)., zato je revirni gozdar kot pooblaščena oseba, sečišče zaključil in izdal kontrolni list z dne 21. 5. 20182, kar vse naj bi bilo skladno z določbami Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilom in zlaganjem gozdno lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94). Za ugotovitev obstoja protipravnosti bo torej sodišče moralo ugotoviti opustitev dolžnega ravnanja drugo toženke in s tem nedopustno ravnanje kot predpostavko odškodninske terjatve. Zaključek v izpodbijani sodbi, „da gozd po izvršeni sečnji ni bil pravilno očiščen“, bo moralo vsebinsko zapolniti ter argumentirati kršitev dolžnostnega ravnanja.

10. Tudi očitek prvo toženke, da ji je sodišče odvzelo pravico do izjave (8.točka drugega odstavka 339. člena ZPP), je utemeljen. Prvo toženka je primarno ugovarjala obstoj zavarovalnega kritja, z navedbo, da so iz zavarovalne pogodbe, sklenjene z drugo toženko, izključeni vsi odškodninski zahtevki zaradi škode na stvareh, ker je škoda posledica delovanja višje sile. Tudi vzrok poplav na nepremičnini tožnikov, je bil namreč v postopku sporen. Tožnika sta trdila, da je do poplavljanja prišlo zaradi sečnih ostankov, ki so zamašili propust na nepremičnini tožnikov, obe toženki pa sta temu ugovarjali ter kot vzrok za poplavljanje in nanos naplavin na nepremičnini tožečih strank zatrjevali v hudem neurju, v nepredvidljivi vremenski ujmi, da je šlo za edinstven dogodek, za enormno količino padavin, da je bila tisti dan zaradi močnega deževja odtrgana gozdna vlaka, da je potok prinašal s seboj vejevje, korenine, panje in drugo po celotni strugi v dolžini 1.800 metrov. Za dokazovanje dejstev pomembnih za ugotovitev z njune strani zatrjevanega vzroka, je prvo toženka predlagala izvedenca meteorološke stroke. V drugi pripravljalni vlogi (list. št. 143) je natančno specificirala kaj naj bi bila naloga predlaganega izvedenca3. Toženki v pritožbi ponavljata, da je zaradi obilnega deževja prišlo do plazenja zemlje, proda in kamenja, odneslo je tudi v bližini potoka rastoče manjše drevje in vejevje, da ni šlo za posekane ostanke, ki naj ne bi bili počiščeni. Sklicujeta se na priložene fotografije ter članke, ki potrjujejo izredne vremenske razmere tistega dne na območju občine X. Glede na to, da sta toženki kot vzrok, da je prišlo do poplavljanja tožnikovih nepremičnin, zatrjevali in dokazovali s hudim neurjem, ki je po njunem ustrezal pojmu višje sile, je potrebno pritrditi njunim pritožbenim očitkom, da razlogi, s katerimi je sodišče utemeljilo zavrnitev izvedbe dokaza meteorološke stroke, niso ustavno dopustni. Predlagani dokaz oziroma dejstva, ki naj se z njim ugotovijo, so za odločitev o odgovornosti toženk vendarle odločilna, zato ta dokaz ne more biti zavrnjen z razlogom, da ni potreben. Izvedenec gradbene stroke je res pridobil določene meteorološke podatke, ki pa so služili zlasti za ugotavljanje pretočnosti propustov4, niso pa zadostni za prepričljivo presojo o zatrjevani višji sili, ki bi izključila odgovornost toženk.

11. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje na podlagi kritičnega dokaznega vrednotenja vseh izvedenih dokazov presodilo, ali sta tožnika z zahtevanim dokaznim standardom, s prepričanjem, uspela dokazati dejstva, na podlagi katerih bo mogoč zaključek o obstoju protipravnega ravnanja drugo toženke. Angažiralo bo izvedenca meteorološke stroke, s katerim bo ugotavljalo dejstva, potrebna za odgovor na zatrjevanja prvo in tudi drugo toženke, da je vzrok škodnega dogodka v hudem neurju, ki po njunem mnenju dosega pojem višje sile. Prvo toženka namreč ugovarja, da je glede na določbe zavarovalne pogodbe v tem primeru izključeno zavarovalno kritje in s tem njena odgovornost. Drugo toženka pa poleg višje sile zatrjuje tudi, da so bili deževje in količina dežja na ta dan izjemni, da bi do poplavljanja in nanosa naplavin prišlo ne glede na njene opustitve, saj da je potok prinašal s seboj vejevje, korenine, panje in drugo po celotni strugi. V primeru, da višja sila ne bo dokazana, bo ob ugotavljanju vzročne zveze med protipravnim ravnanjem drugo toženke in nastalo škodo upoštevalo, da je dokazovanje vzročne zveze (zlasti v primerih opustitev), ki je praviloma breme oškodovanca, že po naravi stvari težje, zato se tovrstni položaji v sodni praksi rešujejo s prevalitvijo dokaznega bremena na toženca ali pa z uporabo nižjega dokaznega standarda (pretežne verjetnosti)5. 12. Odločitev o razveljavitvi sodbe je pritožbeno sodišče sprejelo na podlagi ocene, da ponovno izvajanje celotnega dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem (le v tem primeru bi pritožbeno sodišče lahko samo napravilo dokazno oceno) ne bi bilo ekonomično. Izvedba pritožbene obravnave ter ponovitev dokaznega postopka bi bila torej bistveno bolj zamudna od sprejete rešitve, zato je razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje bolj ekonomična in ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena URS. Poleg tega bi se s tem, ko bi se večina pravno relevantnih dejstev prvič ugotavljala šele v pritožbenem postopku, strankam odvzela pravica do dvostopenjskega sojenja in učinkovita pravica do pritožbe (25. člen URS).

13. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi prvo in drugo toženke ugodilo skladno s prvim odstavkom 354. člena ZPP in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo sojenje.

1 131. člen OZ določa krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, in sicer se krivda povzročitelja predpostavlja, ta pa se lahko odgovornosti reši, če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. 2 Kontrolni list z datumom izdaje 21. 5. 2018, kjer je pod opombami številka kontrole 0072 zavedeno „Gozdni red izveden zaključeno“. 3 Izvedenec bo ob pregledu vremenskih podatkov za dano območje ugotovil koliko padavin je bilo običajno na tem območju, koliko jih je padlo na dan 24. 5. 2018, pojasnil bo ali je šlo za specifično situacijo, torej posebno hudo neurje, da so meteorne vode v nekaj minutah poplavile celotno občino X., da take ujme še nikoli ni bilo. 4 Izvedenec je v izvedeniškem mnenju odgovoril, da propusta ustrezata hidravlični presoji v primeru ekstremnih padavin s povratno dobo 100 let, ob predpostavki ustrezno vzdrževanih propustov brez nesnag v ceveh. 5 VSRS sodba in sklep II Ips 178/2007, VSRS sodba II Ips 287/2014