Jedro

Tožena stranka je zmotno izhajala iz stališča, da je tožnikova prošnja preuranjena, češ da tožnik sploh še ni s posredovanjem oziroma vložitvijo svoje pritožbe na ESČP začel tako imenovanega predhodnega postopka, do zaključka katerega se prosilec lahko zastopa sam in pravno zastopanje sploh ni potrebno, zaradi česar v tej fazi postopka tožnik nima pravice do zaprošene brezplačne pravne pomoči za zaprošeno pravno storitev.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2225/2016 z dne 13. 9. 2016 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 2., 31., 31.a, 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 in nadaljnji) zavrnila prošnjo tožnika z dne 7. 9. 2016 za brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) v zvezi s sklepom Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-171/15-11 z dne 7. 4. 2016. Ob vpogledu prošnje je tožena stranka ugotovila, da v konkretnem primeru ni podan objektivni pogoj za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP, saj tožnik sploh še ni s posredovanjem oziroma vložitvijo svoje pritožbe na ESČP začel tako imenovani predhodni postopek, do zaključka katerega se prosilec lahko zastopa sam in pravno zastopanje sploh ni potrebno; takoj pa, ko bo ESČP odločilo o dopustnosti vložene pritožbe, pa bo tožnik kot prosilec lahko ponovno zaprosil za brezplačno pravno pomoč in mu bo le-ta odobrena, če bo izpolnjeval tudi materialni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka zaključuje, da je tožnikova prošnja v tej fazi preuranjena in ker tako po njenem mnenju ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP nadalje meni, da je v tem primeru potrebno zavrniti prošnjo tožnika ob dejstvu, da morata biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjena oba predpisana zakonska pogoja, to je tako materialni, kakor tudi vsebinski pogoj, in da ji zato, ob neobstoju vsebinskega pogoja ni potrebno dodatno ugotavljati še obstoja materialnega pogoja, ki ga zato tožena stranka tudi ni presojala.

2. Tožnik v tožbi, ki ji prilaga tudi listine (tožbeni prilogi A1 – A2) podrobno opisuje svoje videnje različnih sodnih postopkov in s svojimi navedbami smiselno uveljavlja tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava, in sicer 24. člena ZBPP, saj nasprotno od tožene stranke meni, da obravnavana sporna zadeva ni očitno nerazumna. Tožnik poudarja, da ima v posledici izpodbijane odločitve v resnici zelo majhne možnosti za uspeh, v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, saj se sam tožnik kot oseba, ki ni pravni strokovnjak, zaveda pomena strokovno ustrezno pripravljene pritožbe na ESČP za njen uspeh. Tožnik v tožbi smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

3. Tožena stranka je po pozivu sodišča skladno z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) predložila predmetni upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.

4. Tožnik v pripravljalni sodišče obvešča, da je prejel obvestilo tajništva ESČP v zvezi z njegovo zahtevo, ki jo je vložil 23. 9. 2016, da se vodi pod opravilno številko Our Ref 53825/16. 5. Tožba je utemeljena.

6. Z določili ZBPP je zakonodajalec v samem zakonskem tekstu opredelil namen brezplačne pravne pomoči z normo, vsebovano v (leta 2008 z določili Zakona o spremembah in dopolnitvah ZBPP, Uradni list RS, št. 23/2008, noveliranem) 1. odstavku 1. člena ZBPP. Po tej določbi je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Na podlagi 2. odstavka 1. člena ZBPP se za sodno varstvo po tem zakonu, poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči, štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom.

7. Definicijo brezplačne pravne pomoči po tem zakonu je zakonodajalec določil v 3. odstavku 1. člena ZBPP, po katerem brezplačna pravna pomoč pomeni pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

8. V obravnavanem primeru je med strankama sporno vprašanje, ali je tožnik v obravnavanem primeru upravičen do brezplačne pravne pomoči na podlagi določil ZBPP za vložitev pritožbe na ESČP, ker meni, da mu v zadevnem sodnem postopku, v katerem je izčrpal tudi že vsa pravna sredstva, ki so mu na razpolago v pravnem redu Republike Slovenije, vključno z ustavno pritožbo, ki jo je tožnik prav tako že vložil in o kateri je že odločilo tudi Ustavno sodišče tako, da jo je zavrglo s svojim sklepom št. Up-171/15-11 z dne 7. 4. 2016, ki se nahaja med listinami predloženega upravnega spisa.

9. Tožena stranka je namreč, kot izhaja iz njene obrazložitve izpodbijane odločbe, svojo zavrnilno odločitev oprla na 24. člen ZBPP oziroma na dve stališči: 1.) da tožniku zaprošena brezplačna pravna pomoč ne gre, ker v času vložitve svoje prošnje za brezplačno pravno pomoč sploh še ni sprožil (z vložitvijo pritožbe na ESČP) tako imenovanega predhodnega postopka in 2.) da vse do zaključka predhodnega postopka pravno zastopanje pred ESČP ni potrebno, saj se lahko prosilec zastopa sam, zato je v tej fazi postopka ocenila tožnikovo prošnjo za preuranjeno, s čimer tudi ni izpolnjen objektivni zakonski pogoj iz 24. člena ZBPP.

10. O vprašanjih, povezanih z uporabo določil 24. člena ZBPP, se je v primerljivih zadevah že večkrat izrekla tudi že sodna praksa. Tako je na primer Upravno sodišče s sodbo I U 678/2014 z dne 28. 5. 2014 ugodilo tožbi in na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS odpravilo zavrnilno odločbo organa za brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe na ESČP, medtem ko je, na primer, Vrhovno sodišče RS s sodbama X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013 in X Ips 491/2012 z dne 2. 10. 2013 ugodilo reviziji in spremenilo sodbo Upravnega sodišča tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo odločbo organa za brezplačno pravno pomoč ter zadevo vrnilo temu organu v ponoven postopek, pri citiranih odločitvah pa je Vrhovno sodišče izhajalo iz sistemske ureditve in namena zakonske ureditve posameznih institutov ter namena brezplačne pravne pomoči (1. odstavek 1. člena ZBPP); pri tem je med drugim menilo, da ni mogoče zanemariti, da presoja upravičenosti dodelitve zaprošene brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja brezplačna pravna pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Take presoje, ki jo organu za brezplačno pravno pomoč nalagajo določila 24. člena ZBPP, pa tožena stranka tudi v sedaj izpodbijani odločbi ni izvedla in je ni obrazložila s svojimi preudarki glede na relevantne dejanske okoliščine konkretnega primera, kar v tožbi utemeljeno graja tožnik, ker je po mnenju sodišča nepravilno in v nasprotju s citiranim določilom 1. odstavka 1. člena ZBPP v povezavi z določilom 2. odstavka 7. člena ZBPP zmotno izhajala iz stališča, da je tožnikova prošnja preuranjena, češ da tožnik sploh še ni s posredovanjem oziroma vložitvijo svoje pritožbe na ESČP začel tako imenovani predhodni postopek, do zaključka katerega se prosilec lahko zastopa sam in pravno zastopanje sploh ni potrebno (takoj pa, ko bo ESČP odločilo o dopustnosti vložene pritožbe, pa bo tožnik kot prosilec lahko ponovno zaprosil za brezplačno pravno pomoč in mu bo le-ta odobrena, če bo izpolnjeval tudi materialni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči), zaradi česar v tej fazi postopka tožnik nima pravice do zaprošene brezplačne pravne pomoči za zaprošeno pravno storitev.

11. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1, ker je bilo napačno uporabljeno materialno pravo (2. odstavek 3. člena in 24. člen ZBPP). Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo potrebno ugotavljati, ali so v konkretnem primeru kumulativno izpolnjeni zakonski pogoji za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči po določilih ZBPP, na podlagi katerega je tožnik s svojo pisno vlogo uveljavljal prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe na ESČP v zvezi z delovno pravnim sodnim sporom, v katerem je že izčrpal tudi vsa pravna sredstva, ki so mu v nacionalnem pravu na voljo, vključno z ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.