Jedro

V stečajno maso ne gre samo premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka, ampak tudi tisto, ki ga pridobi do zaključka stečajnega postopka, z uspelim izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj. Te možnosti pa stečajno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak samo, če upnik verjetno izkaže, da bi na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju bilo vrnjeno premoženje v stečajno maso. To pa pri zaključku stečajnega postopka na podlagi dejanske ugotovitve, da premožnje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča niti za stroške postopka, pomeni, da stečajni senat lahko odloči, da se stečajni postopek nadaljuje, samo če kateri od upnikov to zahteva in pri tem tudi verjetno izkaže, da bi na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju bilo vrnjeno premoženje v stečajno maso.

Izrek

1.) Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi. 2.) Tožeča stranka sama krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo prvotožeče stranke na ugotovitev, da so navedena nakazila (asignacije) brez učinka proti stečajni masi stečajnega dolžnika A. d.o.o. - v stečaju, Ljubljana, in na vračilo 4,404.799,65 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.07.1997 do plačila (2. točka izreka). Zavrglo pa je tudi tožbo drugotožeče stranke na ugotovitev, da so navedena nakazila (asignacije) brez pravnega učinka proti stečajni masi stečajnega dolžnika A. d.o.o. - v stečaju, Ljubljana, in na vračilo 4,715.184,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih datumov do plačila (3. točka izreka). Pri tem je prvotožeči stranki naložilo povrnitev 212.292,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke, drugotožeči stranki pa 215.471,00 SIT njenih pravdnih stroškov (4. točka izreka). Tožeča stranka (prvo in drugotožeča) se je proti navedenemu delu prvostopenjskega sklepa pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge, predlagala pa razveljavitev izpodbijanega sklepa (v napadenem delu) z vrnitvijo zadeve v novo odločanje. Pri tem je priglasila stroške pritožbe. Pritožba je bila vročena toženi stranki v odgovor (čeprav odgovor na pritožbo proti sklepu v zakonu ni predviden), vendar tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Ker je bil izpodbijani sklep izdan po dnevu 14.07.1999, je pritožbeno sodišče postopek nadaljevalo po določbah Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (ZZP/99). Pritožba ni utemeljena. A. d.o.o. - v stečaju, Ljubljana, (v nadaljevanju: stečajni dolžnik), sicer ni bil stranka tega spora, vendar pa bi bila tožena stranka, če bi bilo izpodbijanje pravnih dejanj uspešno, dolžna vrniti v njegovo stečajno maso premoženjsko korist, ki jo je pridobila kot asignatar (nakazila po izpodbijanih asignacijah so bila namreč izvršena v njeno korist). Zato je dejstvo, da je bil stečajni dolžnik po zaključku stečajnega postopka izbrisan iz sodnega registra, tudi v tem sporu odločilno dejstvo, saj je zaradi njega prenehala pravica tožeče stranke do izpodbijanja pravnih dejanj (asignacij). Stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom (pod opr. št. St ...) je bil začet dne .... Tega dne se je oblikovala stečajna masa (1. odstavek 6. člena in 1. odstavek 104. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL)). To pomeni, da je za oblikovanje stečajne mase kot pravne posledice začetka stečajnega postopka odločilno premoženjsko stanje stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka. Vendar pa v stečajno maso ne gre samo premoženje, ki ga je imel stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka, ampak tudi tisto, ki ga pridobi do zaključka stečajnega postopka (2. odstavek 104. člena ZPPSL), z uspelim izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj (po 125. - 130. členu ZPPSL). Vendar pa te možnosti stečajno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak samo, če upnik verjetno izkaže, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso (gl. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 08.10.1999, opr. št. III Ips 134/99), kar se sicer ugotavlja za vsak konkreten stečaj posebej. To pa pri zaključku stečajnega postopka na podlagi dejanske ugotovitve, da bi nadaljevanje začetega stečajnega postopka povzročilo nesorazmerne stroške (1. odstavek 170. člena ZPPSL), saj razen terjatve do podjetja MP - v stečaju, za prodajo katere ni bilo zanimanja, ni drugih sredstev oz. premoženja, ki bi se ga lahko še vnovčilo (2. odstavek 99. člena ZPPSL), pomeni, da bi stečajni senat lahko odločil, da se stečajni postopek nadaljuje, samo če bi kateri od upnikov to zahteval in pri tem tudi verjetno izkazal, da bi na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju bilo vrnjeno premoženje v stečajno maso (1. odstavek 100. člena ZPPSL). Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožeča stranka v dani situaciji predlagala nadaljevanje stečajnega postopka, saj tudi ni izpodbijala 2. in 3. točke izreka sklepa stečajnega senata prvostopenjskega sodišča z dne ..., opr. št. St ... (priloga C3), se pokaže, da je z zaključkom stečajnega postopka in izbrisom stečajnega dolžnika iz sodnega registra izgubila interes za izpodbijanje asignacij po tožbi z dne 25.01.1998. Ne zadošča namreč, da je takšen interes sicer obstajal ob vložitvi tožbe, saj bi moral biti podan tudi ob zaključku glavne obravnave na prvi stopnji. Tako se pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno (zaradi pomanjkanja pravnega interesa) zavrglo tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj, ki je hkrati ugotovitvena in dajatvena, saj tožeča stranka kot aktivno legitimirani subjekt izpodbijanja niti ne more imeti pravnega interesa samo na ugotovitvi, če je predmet izpodbijanja (tako kot v konkretnem primeru) pravno dejanje izpolnitve (z asignacijami). Zaradi uspelega izpodbijanja se stečajna masa poveča za premoženjsko korist, ki jo je nasprotnik (pasivno legitimirani subjekt) izpodbijanja zavezan vrniti, če se opravi razdelitev stečajne mase med upnike. Če premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne zadošča za izplačilo stroškov stečajnega postopka (gl. 2. odstavek 99. člena in tudi 1. odstavek 170. člena ZPPSL, prim. 158. člen ZPPSL), se namreč razdelitev (tako kot v konkretnem primeru) ne opravi, posamezne stvari iz razdelitvene mase ali posamezne terjatve pa se v skladu z 2. odstavkom 170. člena ZPPSL lahko prenesejo na posamezne upnike (v konkretnem primeru na Jamstveni sklad Republike Slovenije), pri čemer tožeča stranka 1. točke izreka sklepa stečajnega senata (o prenosu terjatve do MP - v stečaju in morebitnih naknadnih prilivov sredstev ali naknadnih terjatev) z dne 09.02.1999, opr. št. St 38/97-56 (priloga C3) niti ni izpodbijala. Če se glavna razdelitev ne opravi, pa tudi ne pride v poštev poznejša razdelitev (po 167. členu ZPPSL) oz. oblikovanje naknadne stečajne (in s tem razdelitvene) mase. Ker se je pritožba izkazala za neutemeljeno, jo je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP/99 zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu kot zakonit in pravilen potrdilo (1. točka izreka). Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP/99 sklenilo, da sama trpi pritožbene stroške (2. točka izreka). VS RS sklep III Ips 134/99 (08/10/1999).