Jedro

Do prekoračitve tožbenega zahtevka in v zvezi s tem očitane kršitve pravil postopka v obravnavani zadevi ni prišlo. Čeprav je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v podstrešni etaži stavbe v izmeri 76 m², iz kasneje izdelanega elaborata pa izhaja, da gre za 93,4 m², je pomembno le, da je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na celotnem mansardnem stanovanju.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Predlagatelj in nasprotni udeleženki sami krijejo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se na stavbi ID znak 0000-743 z naslovom A. 37, ki je povezana z zemljiškimi parcelami št. 3494/1, 3494/2, 3493/4 in 3495/4 vse k. o. 0000 X (zemljišče pod stavbo in tedaj njeno pripadajoče zemljišče), vzpostavi etažna lastnina. Sodišče je še ugotovilo, da je v zemljiški knjigi pri stavbi ID znak 0000-743 že vpisana nedokončana etaža in odredilo, da se izbrišejo že vpisani posamezni deli in se na novo določijo posamezni deli in lastniki na stavbi ID znak 0000-743, in sicer kot lastnica posameznih delov stavbe z ID znakom 0000-743-1, 0000-743-2, 0000-743-3, 0000-743-5 in 0000-743-6 H. d. o. o., do celote vsakega posameznega dela, za lastnika posameznih delov stavbe 0000-743-8 in 0000-743-9 pa določilo kot lastnika C. C., A. 37, do celote. V nadaljevanju je ugotovilo splošne skupne dele stavbe z ID znakom 0000-743, na katerih je določilo idealne deleže solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe. Odredilo je še, da se zemljiškoknjižni vpisi na podlagi tega sklepa v zemljiški knjigi izvedejo po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine.

2. Proti navedenemu sklepu sta se pravočasno pritožili nasprotni udeleženki, ki izpodbijata odločitev v delu, ki se nanaša na določitev lastnika posameznih delov z ID znakom 0000-743-8 in 0000-743-9. 3. Prva nasprotna udeleženka očita sodišču bistveno kršitev določb postopka in napačno uporabo materialnega prava, ker je ugotovilo, da je C. C. lastnik delov stavbe 8 in 9. Pokojna oseba ne more biti nosilec pravic in obveznosti, zato v korist pokojne osebe ne more biti ugotovljeno lastništvo nepremičnin. Po 132. členu ZD preide zapuščina na dediče s trenutkom smrti zapustnika. Sodišče je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in z 42. členom ZNP-1, s tem ko nasprotni udeleženki ni vročilo pripravljalne vloge predlagajoče stranke z dne 15. 6. 2020. V tej vlogi je predlagajoča stranka podala dejanske in pravne navedbe, z nevročitvijo pa je sodišče nasprotni udeleženki odvzelo pravico do izjave o teh navedbah. Predlagajoča stranka ni upravičeni predlagatelj po 25. členu ZVEtL-1. Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 000/2015-II z dne 30. 5. 2019 ne učinkuje zoper prvo nasprotno udeleženko, saj tožba zoper njo ni bila vložena. Ob vložitvi predloga za vzpostavitev etažne lastnine in ob vpisu zaznambe spora je bila kot zemljiškoknjižna lastnica nerazdeljenih delov stavbe z začasnim ID znakom 900 vpisana Mestna občina. Pritožnica sklicujoč se na argumentacijo sodbe VSRS II Ips 140/2017 zatrjuje, da sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani ni pravni naslov, kot ga določa drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1, predlagajoča stranka pa ni upravičeni predlagatelj. Predlagajoča stranka ni zahtevala vzpostavitve etažne lastnine na delih stavbe 8 in 9, zato je sodišče z ugotovitvijo lastninske pravice v korist C. C. na navedenih delih napačno uporabilo materialno pravo in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Iz predloga z dne 31. 12. 2013 izhaja, da predlagajoča stranka zahteva vzpostavitev etažne lastnine na stavbi in uveljavlja lastninsko pravico na stanovanju v izmeri 10,60 m² in 40 m² ter solastninski delež do ½ sobe v izmeri 17 m², na kateri sicer priznava nasprotni udeleženki lastninsko pravico. Z vlogo z dne 1. 10. 2015 je predlagatelj spremenil zahtevek in uveljavljal lastninsko pravico na stanovanju v podstrešni etaži stavbe v izmeri 70 m². Iz elaborata izhaja, da del stavbe št. 8 meri 25,3 m², del stavbe št. 9 pa 68,1 m². Skupna površina obeh delov stavbe je 93,4 m², torej za 23,4 m2 več, kot izhaja iz zahtevka. Sodišče sodi v okviru tožbenega zahtevka, kar v skladu s 25. členom ZVEtL-1 velja tudi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine. Zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka je izpodbijani sklep nezakonit. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo glede ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene med nasprotnima udeleženkama dne 21. 1. 2014. Ugotovitev sodišča, da je bila v postopku P 000/2015-II ugotovljena ničnost te pogodbe je napačna, sodišče pa je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V pravdnem postopku sodišče ni odločilo, da je pogodba nična, pač pa o ničnosti (sicer zgrešeno) navaja le v obrazložitvi sodbe. Pravnomočen pa postane samo izrek, ne pa tudi obrazložitev.

4. Druga nasprotna udeleženka primarno izpostavlja, da v postopku II P 822/2015 nikoli ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je prodajna pogodba, sklenjena med nasprotnima udeleženkama z dne 21. 1. 2014, nična. O tem še ni bilo pravnomočno odločeno, ampak le kot o prehodnem vprašanju. Odločitev o predhodnem vprašanju učinkuje le v zadevi II P 000/2015 in so navedbe prvostopnega sodišča v 18. točki obrazložitve zmotne. Prvostopno sodišče se ni opredelilo do pravnega naslova, s katerim je nasprotni udeleženec H. d. o. o. zatrjeval svojo lastninsko pravico na delih 8 in 9. Sklep je v bistvenem delu pomanjkljiv in ga ni mogoče preizkusiti, zaradi česar ne ustreza standardu ustrezno obrazložene sodne odločbe. Upoštevajoč 19. člen ZVEtL-1 obstajata dve različni in enakovredni pravni podlagi za pridobitev lastninske pravice na istih nepremičninah in bi se zato moralo sodišče obrazloženo opredeliti do tega, zakaj šteje prodajno pogodbo z dne 21. 1. 2014 nično. Nenazadnje ne gre spregledati, da se je prvi nasprotni udeleženec z učinkom od 9. 5. 2019 vknjižil kot lastnik nerazdeljenih delov stavbe št. 900 v zemljiški knjigi prav na podlagi tega pravnega naslova. Podredno še navaja, da je zoper pravnomočno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2070/2019 v zvezi s sodbo II P 000/2015 podala predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovno sodišče še ni odločilo.

5. Druga nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo prve nasprotne udeleženke. V odgovoru v celoti pritrjuje navedbam prvega nasprotnega udeleženca.

6. Predlagatelj v odgovoru na pritožbi nasprotnih udeleženk nasprotuje njunim navedbam in predlaga zavrnitev obeh pritožb. 7. Pritožbi nista utemeljeni.

8. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna v vseh pogledih, temelji pa na (tudi po presoji pritožbenega sodišča) odločilnem dejstvu, da predlagatelj razpolaga s pravnomočno sodbo, v kateri je ugotovljeno, da je lastnik spornih posameznih delov stavbe na naslovu A. 37, L. 9. Med predlagateljem kot tožečo stranko in prvo nasprotno udeleženko kot toženo stranko je namreč tekla pravda P 000/2015-II, in sicer zaradi ugotovitve lastninske pravice tožeče stranke na stanovanju v izmeri 88,97 m², ki obsega stopnišče, vetrolov, hodnik, kopalnico, kuhinjo z dnevno sobo ter tri sobe in se nahaja v podstrešni etaži stavbe z ID znakom 0000-743. Prva nasprotna udeleženka se je v sporu pridružila drugi nasprotni udeleženki kot stranska intervenientka, med postopkom pa vložila še tožbo glavne intervencije, s katero je zahtevala, da se ugotovi, da je ona lastnica nepremičnine z začasnim ID znakom 0000-743-900, v zemljiški knjigi opisane kot: ostali del nepremičnine, razen posebej vpisanih, brez navedene površine, v stavbi na naslovu A. 37, L. Prva nasprotna udeleženka se je v pravdi po tožbi glavne intervencije sklicevala na prodajno pogodbo, sklenjeno dne 21. 1. 2014 z drugo nasprotno udeleženko, s katero ji je slednja prodala sobo v izmeri 17 m², ki se nahaja v mansardi stavbe na naslovu A. 37 in je v zemljiški knjigi vpisana kot nerazdeljen posamezni del stavbe z začasno ID oznako 0000-743-900 k. o. X, na katerem je (bila takrat1) vpisana lastninska pravica v korist pravne prednice druge nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, zahtevek po intervencijski tožbi pa zavrnilo. Sodba P 000/2015-II z dne 30. 5. 2019 je pravnomočna. V obrazložitvi je glede prodajne pogodbe z dne 21. 1. 2014 navedlo, da je nična, ker je bila soba v izmeri 17 m² v letu 2014 (že) sestavni del mansardnega stanovanja, s čimer je bil stranski oziroma glavni intervenient (prva nasprotna udeleženka) ob nakupu seznanjen, kar pomeni, da soba ni bila samostojni predmet pravnega prometa, posledično pa je bil predmet pogodbe nemogoč (35. člen Obligacijskega zakonika). Ugotovilo je še, da na podlagi nične pogodbe tožeča stranka po tožbi glavne intervencije ni mogla pridobiti lastninske pravice.

10. Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku vzpostavitve etažne lastnine z izpodbijanim sklepom na podlagi navedene sodbe ob upoštevanju elaborata etažne lastnine, iz katerega izhaja, da enotno podstrešno stanovanje obsega vse v izreku sodbe opisane prostorske enote2, lastninsko pravico na delih stavbe št. 8 in 9 ugotovilo v korist (med postopkom) umrlega predlagatelja C. C. 11. Pritožnici sodišču prve stopnje neutemeljeno očitata, da bi se moralo tudi v postopku vzpostavitve etažne lastnine opredeliti do ničnosti prodajne pogodbe oziroma navesti razloge glede tega, ker je bilo v pravdnem postopku o tem odločeno le kot o predhodnem vprašanju. Glede na to, da je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da ima lastninsko pravico na spornih prostorih v mansardi predlagatelj in da prva nasprotna udeleženka ni lastnica teh istih prostorov3, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do ničnosti prodajne pogodbe iz leta 2014. Iz istega razloga je neutemeljena tudi pritožbena trditev druge nasprotne udeleženke, da glede spornih prostorov obstajata dve različni enakovredni podlagi za pridobitev lastninske pravice v smislu 19. člena ZVEtL-1. Ker je s sodbo pravnomočno odločeno tudi o tem, da prva nasprotna udeleženka ni lastnica spornih prostorov (po tožbi glavne intervencije), se le ta ne more sklicevati na to, da sodba zoper njo nima učinka, ker je bila tožba za ugotovitev lastninske pravice predlagatelja vložena zoper drugo nasprotno udeleženko, zoper njo pa ne. Nenazadnje pa je prva nasprotna udeleženka tudi v tožbi za ugotovitev lastninske pravice nastopala kot stranski intervenient. 12. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe prve nasprotne udeleženke, da predlagatelj ni upravičeni predlagatelj po 25. členu ZVEtL-1. Ni dvoma, da da pravnomočna sodba P 000/2015-II predstavlja pravni naslov iz drugega odstavka 19. člena ZVEtL-1. Tudi sklicevanje prvee nasprotne udeleženke na zadevo II Ips 140/2017 je neutemeljeno, ker z obravnavano zadevo ni primerljiva. Treba je še dodati, da je predlagatelj izkazal tudi pravni naslov iz drugega odstavka 21. člena ZVEtL-1, to je pravnomočno gradbeno dovoljenje.

13. Tudi do prekoračitve tožbenega zahtevka in v zvezi s tem očitane kršitve pravil postopka v obravnavani zadevi ni prišlo. Čeprav je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v podstrešni etaži stavbe v izmeri 76 m², iz kasneje izdelanega elaborata pa izhaja, da gre za 93,4 m², je pomembno le, da je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na celotnem mansardnem stanovanju.

14. Tudi zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1, ni podana. S tem, ko sodišče prve stopnje drugi nasprotni udeleženki ni vročilo vloge predlagatelja z dne 15. 6. 2020, ji ni kršilo pravice do izjave. V tej vlogi je pooblaščenec predlagatelja sodišče obvestil, da je predlagatelj dne 15. 3. 2019 umrl in o pravnomočnem zaključku pravde II P 000/2015-II, oboje pa je bilo drugi nasprotni udeleženki kot stranski in glavni intervenientki nedvomno znano že iz pravdnega postopka.

15. Nazadnje je treba zavrniti še pritožbeni očitek druge nasprotne udeleženke, da je sklep nezakonit, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je C. C. lastnik delov stavbe 8 in 9, čeprav je še pred koncem postopka umrl. Glede na okoliščine primera, ko dediči v času izdaje izpodbijanega sklepa še niso bili znani, je treba vpisati lastninsko pravico na pokojnega predlagatelja.

16. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1).

17. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. členu ZVEtL-1 v zvezi s 40. členom ZNP.

1 Sedaj je vknjižena prva nasprotna udeleženka. 2 Le v kvadraturi je prišlo do minimalnega odstopanja. 3 Niti sobe v izmeri 17 m², ki je bila predmet pogodbe.