Jedro

Ker tožeča stranka ni zanikala trditev tožene stranke, da je bila pogodbena volja pravdnih strank usklajena v drugačni vsebini, kot izhaja iz ponudbe tožeče stranke, je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni dovolilo vprašanja glede dogovorjenih pogodbenih obveznosti med pravdnima strankama. Dokaz z zaslišanjem strank je namreč namenjen dokazovanju že zatrjevanih dejstev, ki pa jih tožeča stranka v navedenem smislu ni zatrjevala.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijana 2. in 3. točka izreka prvostopenjske sodbe potrdita.

2.Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 2461 Ig 248/2007 z dne 14.3.2007 obdržalo v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v višini 192,79 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 46.200,00 SIT od 23.4.2006 do 31.12.2006 ter od zneska 192,79 EUR od 1.1.2007 dalje do plačila (1. točka izreka). V preostalem delu je isti sklep o izvršbi razveljavilo v 1. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo za glavnico 582,87 EUR s pripadajočimi obrestmi (2. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 34,41 EUR (3. točka izreka).

V pritožbenem roku je tožeča stranka vložila pritožbo, s katero je izpodbijala 2. in 3. točko izreka izpodbijane sodbe zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tudi v preostalem delu obdrži v veljavo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 2461 Ig 248/2007 in toženi stranki naloži povrnitev vseh stroškov tožeče stranke v tem postopku, podrejeno temu pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno razsojo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo glede dveh postavk vtoževanega računa št. 17/2006 z dne 7.4.2006 in sicer postavke „dodatne inštalacije za klimo“ v znesku 85.680,00 SIT in „dodatne montaže klime“ 54.000,00 SIT. V sporu majhne vrednosti je pritožba zoper sodbo dopustna zgolj iz razloga absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da naj bi prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo 212. in 2. odstavek 214. člena ZPP glede porazdelitve trditvenega in dokaznega bremena pravdnih strank v postopku. Po eni strani pomeni sklicevanje na takšno kršitev uveljavljane relativne bistvene kršitve postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki ni dopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti. Sodišče prve stopnje je na neutemeljenost vtoževane prve postavke računa št. 17/2006, s katero je tožeča stranka zaračunala dodatna inštalacijska dela, utemeljilo na ugotovljeni pogodbeni volji, kot izhaja iz popravljene ponudbe tožeče stranke, ki jo je v dokazne namene predložila tožena stranka (B 1) ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi. V tem delu gre za dejansko ugotovitev prvostopenjskega sodišča, na katero je pritožbeno sodišče vezano. Neutemeljen pa je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje tožeči stranki v dokaznem postopku zaslišanja strank ni dovolilo vprašanja, ki bi razčistilo med strankama sporno dejstvo, ki se tiče vsebine pogodbe. Takšen pritožbeni očitek je mogoče razumeti kot uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. S tem v zvezi je neutemeljena pritožbena navedba, da tožena stranka v postopku ni substancirano nasprotovala trditvam tožeče stranke glede vsebine pogodbe, kot naj bi izhajala iz ponudbe. Tožena stranka se je v svojem ugovoru in pripravljalni vlogi z dne 3.4.2007 sklicevala na popravljeno ponudbo tožeče stranke. Tožena stranka je torej zatrjevala, da je bila vsebina pogodbenih obveznosti taka, kot je razvidna iz predložene popravljene ponudbe tožeče stranke št. 11/06 (B 1) v kateri je črtan odstavek, ki se tiče cene dodatnega metra inštalacije. Ob tako podani trditveni podlagi tožene stranke je bilo na strani tožeče stranke trditveno in dokazno breme, da je bila pogodbena volja pravdnih strank drugačna, kot izhaja iz listine, ki jo je predložila tožena stranka. Tožeča stranka se je s tem v zvezi v pripravljalni vlogi z dne 19.2.2008 zgolj sklicevala, da je bila sporna postavka računa obračunana skladno s ponudbo z dne 14.1.2006. Ker tožeča stranka tako ni zanikala trditev tožene stranke, da je bila pogodbena volja pravdnih strank usklajena v drugačni vsebini, kot izhaja iz ponudbe tožeče stranke z dne 14.1.2006, je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni dovolilo vprašanja glede dogovorjenih pogodbenih obveznosti med pravdnima strankama. Dokaz z zaslišanjem strank je namreč namenjen dokazovanju že zatrjevanih dejstev, ki pa jih tožeča stranka v navedenem smislu ni zatrjevala.

Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ki se nanaša na zaračunano delo dodatne montaže klime. Sodišče je odločitev o tem delu tožbenega zahtevka utemeljilo na nespornem dejstvu, da je tožeča stranka tako izvedena dela izvedla kot garancijsko popravilo. Če je tožeča stranka navedeno delo dejansko izvršila kot odpravo pomanjkljivosti, ki gredo v njeno breme, je materialnopravno pravilno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da bi bila obveznost tožene stranke na plačilo izvedbe tovrstnih del lahko utemeljena zgolj na samostojni pogodbeni zavezi tožene stranke. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka tovrstnega dogovora ni dokazala, predstavlja dejansko ugotovitev, ki jo s pritožbo ni mogoče izpodbijati. Neutemeljen pa je pritožbeni očitek, da sodišče v tem delu ni podalo razlogov za takšno dokazno oceno. S tem v zvezi je tožeča stranka namreč v svoji pripravljalni vlogi ponudila zgolj pavšalno trditev, da je bilo plačilo za delo tožniku obljubljeno ustno. Tožeča stranka torej ni podala s tem v zvezi konkretiziranih trditev o tem, kdo in kdaj naj bi v imenu tožene stranke v taki obliki prevzel obveznost, da bo tožniku pokril stroške opravljenega dela, ki ga je tožeča stranka obravnavala kot garancijsko popravilo.

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP ter ob ugotovitvi, da je prvostopenjsko sodišče glede na dejanske ugotovitve pravilno uporabilo materialno pravo v izpodbijanem delu prvostopenjske sodbe, je odločilo kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.