Jedro

Kontinurian in stabilen sistem varstva in vzgoje, ki je za dekličin razvoj bistven, je osnovni razlog za odločitev sodišča prve stopnje, da se desetletna deklica z začasno odredbo ne predodeli materi. Le kot dodaten razlog je sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi opozorilo tudi na preteklo družinsko dinamiko v času, ko je A. še živela s svojo materjo in je občutila veliko pomanjkanje varnosti, ljubezni, sprejetosti ter lastne vrednosti.

Izdaja regulacijske začasne odredbe je omejena na izjemne situacije, ko je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepanje in da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda.

Predodelitev otroka na podlagi začasne odredbe lahko legitimira le akutno ogrožena otrokova korist. Ta pa v konkretnem primeru ni izkazana in ni mogoče enostavno zaključiti, da neupoštevanje dekličine želje, da bi sedaj raje živela pri materi, pri deklici povzroča takšno škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijani I in II točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. V izpodbijani I. in II. točki izreka je sodišče zavrnilo predloga tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z dne 30. 5. 2018 in z dne 11. 6. 2018, na podlagi katerih naj bi bila mladoletna deklica strank začasno dodeljena v vzgojo in varstvo materi. Po prvem predlogu je mati predlagala ukinitev stikov z očetom, po drugem predlogu pa naj bi stiki potekali pod nadzorom centra za socialno delo.

2. Tožnica je proti takšni odločitvi prve stopnje vložila pritožbo iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je obrazložitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pomanjkljiva, ker iz nje ni mogoče razbrati, kakšna škoda naj bi deklici nastala z dodelitvijo materi. A. ni bila predodeljena očetu zaradi nesposobnosti ali zanemarjanja matere, ampak na podlagi poravnave, ki sta jo sklenila starša. Deklica je postala problematična, ko se je odselila k očetu, ker pri njem ni bila ustrezno sprejeta, posledično je bila nameščena v Krizni center. Sodišče bi moralo upoštevati, da si A. želi k materi, ker se v kriznem centru slabo počuti. Protispisna je ugotovitev, da je dekličina mati že v preteklosti izkazala kot potencialno neustrezna za izvajanje starševskih dolžnosti. A. bo nastala nenadomestljiva škoda, ker se bosta z materjo odtujili.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kontinurian in stabilen sistem varstva in vzgoje, ki je za dekličin razvoj bistven, je osnovni razlog za odločitev sodišča prve stopnje, da se desetletna deklica z začasno odredbo ne predodeli materi. Le kot dodaten razlog je sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi opozorilo tudi na preteklo družinsko dinamiko v času, ko je A. še živela s svojo materjo in je občutila veliko pomanjkanje varnosti, ljubezni, sprejetosti ter lastne vrednosti. Mati ni zagotavljala niti osnovnih materialnih pogojev za življenje. Zato dekle tudi danes doživlja notranjo stisko in ima neustrezne vedenjske vzorce: manipuliranje in uničenje stvari, kraje, laganje. Vse navedeno sledi iz poročila CSD X z dne 21. 12. 2017. Prav zato, da bi bilo zagotovljeno varno in stabilno okolje, je bila deklica nameščena v krizni center.

5. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega izhodišča, da je izdaja regulacijske začasne odredbe omejena na izjemne situacije, ko je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepanje in da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe materialno pravno pravilna in ni obremenjena z kršitvami pravdnega postopka. Tožnici ni uspelo izkazati nujnosti tovrstne začasne odredbe. Deklica v Z., kamor je trenutno nameščena, ni ogrožena, ali je predlog za dodelitev deklice za varstvo in vzgojo materi utemeljen zaradi spremenjenih okoliščin, bo sodišče odločilo na podlagi ustrezno izvedenega dokaznega postopka.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje logičnemu in življenjskemu prepričljivemu zaključku sodišča prve stopnje, da mora biti odločitev za ponovno predodelitev deklice materi glede na zgodovino njunega odnosa skrbno pretehtana. Sodišče bo moralo ugotoviti, kakšni so pogoji za uveljavljanje koristi deklice pri materi, kakšna je materina sposobnost za vzgojo in intimno čustveno povezanost z dekletom, kakšni so pogoji za razvojne možnosti deklice pri njej. Do spoznanja navedenih okoliščin bo sodišče prišlo po izvedenem dokaznem postopku v pravdi.

8. Predodelitev otroka na podlagi začasne odredbe lahko legitimira le akutno ogrožena otrokova korist. Ta pa v konkretnem primeru ni izkazana in ni mogoče enostavno zaključiti, da neupoštevanje dekličine želje, da bi sedaj raje živela pri materi pri deklici povzroča takšno škodo.

9. Ker v obravnavani zadevi vnaprejšen poseg sodišča v razmerje med otroko in staršema ni nujen, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožničinega predloga za izdajo začasne odredbe (drugi odstavek 365. člena ZPP).