Jedro

Pri presoji dopustnosti zavrženja pritožbe, ki temelji na domnevno nevestnem pritožnikovem ravnanju, je treba upoštevati, da je bila revidentu s tem odvzeta pravica do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave. Stranka ne more nositi tako hudih posledic napake sodišča pri vročanju, četudi bi jih bila z vestnim ravnanjem morda lahko omilila ali preprečila. Odločitev o pravočasnosti pritožbe zoper sodbo in odločitev o potrdilu o njeni pravnomočnosti predstavljata nedeljivo celoto: če je vložena pritožba pravočasna (in izpolnjuje druge procesne predpostavke, kar v tem primeru ni sporno), potrdilo o pravnomočnosti ne more ostati veljavi.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

A. Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo dne 21. 5. 2008 vzdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim je to v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine dovolilo izvršbo zaradi poplačila terjatve tožeče stranke v znesku 5.865.900,00 SIT.

2. Najprej je izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo po prvem odstavku 496. člena ZPP (sodba brez obrazložitve), po napovedi pritožbe s strani tožene stranke pa še sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP (obrazložena sodba).

3. Prvostopenjsko sodišče je dalo potrdilo o pravnomočnosti sodbe, tožeča stranka je nato vložila izvršbo.

4. Tožena stranka je sodišču sporočila, da nikoli ni prejela obrazložene sodbe. Predlagala je razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, zahtevala vročitev obrazložene sodbe in dne 29. 9. 2008 vložila pritožbo zoper sodbo.

5. Prvostopenjsko sodišče je 22. 10. 2008 na podlagi tretjega odstavka 42. člena ZIZ s sklepom razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti, potem ko je ugotovilo, da je potrdilo temeljilo na napačni ugotovitvi, da je tožena stranka dne 7. 7. 2008 prejela obrazloženo sodbo, dejansko pa naj bi zaradi pomote sodišča tedaj (drugič) prejela sodbo brez obrazložitve. Toženi stranki je bila obrazložena sodba vročena 24. 10. 2008. Dne 27. 10. 2008 je tožena stranka (ponovno) vložila pritožbo zoper sodbo.

6. Tožeča stranka je sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti izpodbijala s pritožbo.

7. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi tožeče stranke in razveljavilo sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti. Pritožbo tožene stranke zoper sodbo pa je zavrglo, češ da je prepozna.

8. Zoper sklep o zavrženju pritožbe je tožena stranka vložila revizijo. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

9. Obravnavani postopek se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/2008). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dosedanjih določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo).

10. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila.

Ugotovljeno (procesno) dejansko stanje

11. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo na naslednja ugotovljena procesnopravno relevantna dejstva: - tožena stranka je sodbo brez obrazložitve prejela dvakrat. Drugič dne 7. 7. 2008, potem ko je napovedala pritožbo, in sicer z vročilnico, iz katere izhaja, naj bi bila vsebina pošiljke obrazložena sodba; - potem ko je ponovno (drugič) prejela sodbo brez obrazložitve, je tožena stranka ostala pasivna; - pritožba je bila vložena 29. 9. 2008. B.

Revizijske navedbe

12. Revident navaja, da je do domnevne zamude roka za vložitev pritožbe prišlo zaradi napake prvostopenjskega sodišča, ki je toženi stranki dvakrat vročilo neobrazloženo sodbo. Posledic takšne napake sodišča pa ne more nositi tožena stranka.

C.

Presoja utemeljenosti revizije

13. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča mora zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja, vlagatelj revizije konkretizirati(1). To pomeni, da mora dovolj določno navesti okoliščine, ki predstavljajo dejanski stan kakšne od revizijsko upoštevnih kršitev postopka, ni pa treba, da bi kršitev tudi (pravilno) pravno kvalificiral. Ta minimalni kriterij je revident s svojimi sicer skopimi navedbami izpolnil. 14. Za stališče pritožbenega sodišča, da je rok za pritožbo začel teči že od (ponovne) vročitve sodbe brez obrazložitve, ni opore v zakonu. Mogoče je sicer soglašati s stališčem pritožbenega sodišča, da revident po (drugem) prejemu sodbe brez obrazložitve ne bi smel ostati pasiven. Takšno zahtevo oziroma pričakovanje je mogoče opreti na načelo poštenosti pri uporabi pravic po ZPP (9. člen). Vendar ta postulat ni neposredno uporabljiv na način, da bi zaradi njegove kršitve stranka izgubila posamezne procesne pravice, če zakon takšne sankcije izrecno ne določa. Določba četrtega odstavka 496. člena ZPP je jasna: rok za vložitev pritožbe začne teči od vročitve sodbe, ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člena ZPP. Pri presoji dopustnosti sankcije, ki jo je na ta način uporabilo sodišče druge stopnje za domnevno nevestno strankino ravnanje, je treba upoštevati, da je bila revidentu s tem odvzeta pravica do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave. Stranka ne more nositi tako hudih posledic napake sodišča pri vročanju, četudi bi jih bila z vestnim ravnanjem morda lahko omilila ali preprečila. Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da 25. člen Ustave zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Ravno obrazložitev sodne odločbe pa je pogoj, da je pravno sredstvo lahko učinkovito. Zahtevo, naj sodišča navedejo razloge za svojo odločitev, ker šele s tem strankam omogočijo učinkovito uporabo obstoječih pravic do pritožbe, je uveljavilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, in se pri tem sklicevalo na 6. člen EKČP (Glej npr. Zadevo H.v.Belgium 1987).

15. Glede na navedeno je bila – ob ugotovljenem procesnem dejanskem stanju - z zavrženjem pritožbe v postopku pred sodiščem druge stopnje kršena določba četrtega odstavka 496. člena ZPP, to pa je odločilno vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Če bi ostalo pri tem, bi revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena v povezavi z 2. točko prvega odstavka 370. člena ZPP prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu razveljavilo, da bi lahko sodišče druge stopnje meritorno odločilo o pritožbi tožene stranke.

16. Posebnost tega primera pa je v tem, da odločitev o pravočasnosti pritožbe zoper sodbo in odločitev o potrdilu o njeni pravnomočnosti predstavljata nedeljivo celoto: če je vložena pritožba pravočasna (in izpolnjuje druge procesne predpostavke, kar v tem primeru ni sporno), potrdilo o pravnomočnosti ne more ostati v veljavi. Četudi tožena stranka z revizijo izpodbija drugostopenjski sklep samo v delu, s katerim je bila zavržena njena pritožba zoper sodbo, odločitev o reviziji po naravi stvari implicira tudi odločitev o pravilnosti in zakonitosti drugostopenjskega sklepa v tistem delu, s katerim je sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sodbe (in s tem ugotovilo, da je sodba postala pravnomočna).

17. Ugotovljene okoliščine, ki so bile podlaga za izpodbijano odločitev (o pravočasnosti pritožbe in o pravnomočnosti izpodbijane sodbe), predstavljajo procesno dejansko stanje (prim.11. točko te obrazložitve). Instančno sodišče na ugotovitve glede procesnega dejanskega stanja ni vezano in ga lahko ob presoji kršitev postopka ugotavlja tudi samo ali s pomočjo sodišča nižje stopnje (346. člen ZPP). Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, saj je očitno štela, da njen izid ne more vplivati na njen pravni položaj, ker razpolaga s pravnomočnim sklepom, s katerim je bil razveljavljen sklep o razveljavitvi pravnomočnosti. Kot izhaja iz 16. točke te obrazložitve, pa je revizija zoper odločitev o prepozni pritožbi zoper sodbo po naravi stvari zamajala tudi veljavnost navedenega, za tožečo stranko ugodnega sklepa – četudi formalno gledano zoper njega ni na razpolago pravnega sredstva.

18. Je pa tožeča stranka v pritožbi zoper sklep o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti navedla številne okoliščine, ki vzbujajo resen dvom glede tega, ali je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje pravilno ugotovljena za pravočasnost pritožbe ključna procesnopravna okoliščina: ali je tožena stranka dne 7. 7. 2008 res (ponovno) prejela sodbo brez obrazložitve. O tem dejstvu obstaja samo uradni zaznamek sodišča prve stopnje z dne 20. 10. 2008 (l. št. 308), nikjer pa ni pojasnila, kako je sodišče prve stopnje to dejstvo ugotovilo. Sodišče prve stopnje dolguje takšno pojasnilo zlasti glede na to, da tožena stranka ni mogla predložiti originala pisanja, ki naj bi ga bila navedenega dne prejela, ob tem, da so njene navedbe glede tega ključnega vprašanja v nasprotju s tem, kar izpričuje vročilnica, ki ima pomen javne listine. Ne nazadnje dvom glede pravilnosti ugotovljenega procesnega dejanskega stanja implicitno izraža tudi sodišče druge stopnje v izpodbijani odločbi: medtem ko v obrazložitvi „k pritožbi zoper sklep“ (str. 2) izhaja iz predpostavke, da je tožena stranka dne 7. 7. 2008 prejela sodbo brez obrazložitve, se v obrazložitvi „k pritožbi zoper sodbo“ (str. 3) opira na vročilnico, iz katere izhaja, da je tožena stranka tega dne prejela obrazloženo sodbo.

19. Ker je revizijsko sodišče ugotovilo, da izpodbijana odločitev temelji na nepopolno ugotovljenem procesnem dejanskem stanju, sklepa sodišča druge stopnje ni le razveljavilo (podlage glej v 15. točki obrazložitve), ampak je odločilo, da se zadeva vrne drugostopenjskemu sodišču v nov postopek. V njem naj sodišče uporabi pooblastila, ki jih ima po tretjem odstavku 346. člena ZPP in si priskrbi poročilo sodišča prve stopnje o procesnopravnih dejstvih, od katerih je odvisna odločitev glede pravočasnosti pritožbe zoper sodbo. Iz obrazložitve v 16. točki te odločbe je razvidno, zakaj je moralo sodišče razveljaviti izpodbijani sklep v celoti.

20. Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej L. Ude, v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem,GV, Ljubljana, 2009, stran 544 – med drugim odločbe VS, navedene v op. 1692.