Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba I Cp 1132/2018

ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.1132.2018 Civilni oddelek

prenos pogodbenega razmerja skupno premoženje zakoncev upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem soglasje drugega zakonca neverodostojnost priče priprava na narok zaslišanje priče pristranskost priče prenos pogodbe na tretjega načelo specialnosti
Višje sodišče v Ljubljani
7. november 2018

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo tožnice, ki je zahtevala plačilo zneska zaradi domnevno neveljavnega prenosa pogodbenega razmerja. Sodišče je ugotovilo, da je toženka veljavno prenesla pogodbeno razmerje na tožnico, saj je bilo soglasje druge pogodbene stranke (X. d.o.o.) podano. Pritožba tožnice je bila neutemeljena, saj ni bilo ugotovljenih bistvenih kršitev pravdnega postopka, pristranskost priče ni bila dokazana, prav tako pa so bile pravilno uporabljene določbe o skupnem premoženju zakoncev.
  • Prenos pogodbenega razmerja z elementi skupnega premoženja.Ali je toženka lahko prenesla pogodbeno razmerje na tožnico, kljub temu da sama ni bila neposredna stranka ponudbe?
  • Pristranskost priče.Ali je bila izpovedba priče A. M. pristranska in neverodostojna, ker je pripravil listine s pripombami pred zaslišanjem?
  • Upravljanje skupnega premoženja.Kako se določbe ZZZDR o skupnem premoženju zakoncev uporabljajo v povezavi z Obligacijskim zakonikom pri prenosu pogodbenega razmerja?
  • Soglasje za prenos pogodbenega razmerja.Ali je bilo soglasje X. d.o.o. za prenos pogodbenega razmerja podano?
  • Učinki prenosov pogodbenih razmerij.Kakšni so pravni učinki prenosa pogodbenega razmerja, če ni bilo soglasja druge pogodbene stranke?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker gre v konkretnem primeru za vprašanje prenosa pogodbenega razmerja z elementi skupnega premoženja, je potrebno poleg določbe 122. člena OZ uporabiti tudi določbe o skupnem premoženju zakoncev iz ZZZDR.

Dejstvo, da si je priča za potrebe priprave na zaslišanje in osvežitve spomina pripravila listine s pripombami, katerih pri samem zaslišanju ni uporabljala, še ne pomeni, da je pristranska in neverodostojna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska v višini 5.137,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2015 dalje do plačila. Tožnici je naložilo v plačilo stroške pravdnega postopka v višini 1.113,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podredno predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je izpodbijano sodbo oprlo na izpovedbo priče A. M., ki je na narok pristopil s kopijo tožbe z ročnimi pripisi. Priča ni izpovedala o tem kar ve, temveč o tem kar ji je bilo naročeno s strani toženke. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni presojalo vestno in pošteno. S tem je kršilo 8. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). A. M. je toženkin mož, zato je pristranski in naklonjen toženki. Kljub temu je sodišče njegovo izpovedbo ocenilo kot verodostojno. Izpovedbi priče in toženke sta se razhajali glede kupnine kupoprodajne pogodbe z dne 17. 6. 2015. Sodišče je prenos pogodbe v sklopu zakonske zveze presojalo zgolj v skladu z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Pri tem je spregledalo določbe Obligacijskega zakonika (OZ) in smiselno razlago v primerih posegov upnikov na skupno premoženje po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pogodbeni stranki ponudbe št. 0674/08 sta A. M. in X. d.o.o. V skladu s 122. členom OZ lahko zgolj navedena dva subjekta pogodbo veljavno preneseta na tretjo osebo. V izvršilnem postopku lahko upnik za poplačilo svoje terjatve poseže po deležu dolžnika - zakonca šele, ko se skupno premoženje razdeli. Ponudbo št. 0674/08 je prejela šele na dan podpisa pogodbe s toženko. Na naslovnika te ponudbe je bila laično nepozorna, oziroma je bila zmotno prepričana, da je bila nosilka ponudbe toženka. Vsebina ponudbe št. 0181-1/15 z dne 21. 9. 2015 dokazuje, da X. d.o.o. ni pristal na prenos pogodbe. Novo ponudbo za enakovrstno blago ji je X. d.o.o. poslal zato, ker je menil, da med njima pogodbeno razmerje še ne obstoji. Da ne pristaja na prenos pogodbe, je X. d.o.o. izrecno zapisal v dopisu z dne 10. 12. 2015. Ugovori X. d.o.o. so v nasprotju s 124. členom OZ, vendar jih je ta vseeno podal. Navedeno kaže na dejstvo, da soglasje X. d.o.o. za prenos pogodbe ni bilo podano. Toženka ni bila stranka pogodbe, katero je prenesla, zato je dogovor o prenosu ničen.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, skupaj s stroškovno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi od toženke zahteva plačilo zneska 5.137,77 EUR s pripadki. Pravdni stranki sta sklenili prodajno pogodbo za nepremičnine, katere predmet je bil tudi prenos pogodbenega razmerja po ponudbi št. 0674/08 iz toženke na tožnico. Vtoževani znesek je tožnica (v okviru skupne cene nepremičnin) plačala toženki za prenos pogodbenega razmerja. Trdila in dokazovala je, da je prenos pogodbenega razmerja ničen, ker toženka ni bila pogodbena stranka po ponudbi št. 0674/08 in ni imela soglasja druge pogodbene stranke (X. d.o.o.) za prenos. Pravna podlaga za plačilo vtoževanega zneska je tako odpadla.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta bili stranki ponudbe št. 0674/08 toženkin mož A. M. in X. d.o.o., pri čemer pogodbeno razmerje po ponudbi spada v skupno premoženje toženke in A. M. kot zakoncev. Na podlagi 122. člena OZ in upoštevaje določila 51. do 53. člena ZZZDR o skupnem premoženju je sodišče prve stopnje presodilo, da je toženka s pogodbenim razmerjem po ponudbi št. 0674/08 lahko razpolagala ter ga prenesla na tožnico. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je ugotovilo, da je X. d.o.o. s prenosom pogodbenega razmerja soglašal. Pogodbeno razmerje je veljavno prešlo na tožnico, zato je njen tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

7. Podana dokazna ocena in materialnopravna presoja sodišča prve stopnje sta pravilni. Bistvena kršitev pravil pravdnega postopka v zvezi z zaslišanjem priče ni podana. A. M. je na narok 21. 11. 2017 prinesel listine s pripombami, glede katerih se je sodišče prve stopnje prepričalo, da jih je pripravil sam. Prav tako je preverilo vsebino pripomb. Ob samem zaslišanju priča listin ni imela pri sebi, temveč je o zadevi prosto izpovedala. Dejstvo, da si je priča za potrebe priprave na zaslišanje in osvežitve spomina pripravila listine s pripombami, katerih pri samem zaslišanju ni uporabljala, še ne pomeni, da je pristranska in neverodostojna. Pripombe, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v izpodbijani sodbi, niso takšne narave, da bi vzbujale dvom v nepristranskost priče. Verodostojnost priče sodišče presodi na podlagi njenega zaslišanja, v povezavi in primerjavi s preostalimi izvedenimi dokazi. Gre za stvar dokazne presoje, katero je sodišče prve stopnje opravilo ustrezno in v skladu z 8. členom ZPP. Izpovedba priče A. M. je bila v bistvenem skladna z izpovedbama pravdnih strank in vsebino listinskih dokazov. Sodišče prve stopnje jo je zato utemeljeno upoštevalo kot verodostojno, kljub temu da je A. M. mož toženke in sta bili njuni izpovedbi v nekaterih delih različni.

8. Toženka je na tožnico prenesla pogodbeno razmerje po ponudbi št. 0674/08, katero sta sicer sklenila A. M. in X. d.o.o. Toženka je veljavnost prenosa pogodbenega razmerja utemeljevala z navedbo, da sta z A. M. zakonca, ki imata skupno premoženje, v katero spada tudi ponudba št. 0674/08. Da je preneseno pogodbeno razmerje predstavljalo skupno premoženje toženke in A. M., tožnica ni prerekala.

9. Razmerja zakoncev v zvezi s skupnim premoženjem urejajo določbe ZZZDR (51. člen in nadaljnji), ki so specialnejše od splošnih določil OZ. Ker gre v konkretnem primeru za vprašanje prenosa pogodbenega razmerja z elementi skupnega premoženja, je potrebno poleg določbe 122. člena OZ uporabiti tudi določbe ZZZDR o skupnem premoženju zakoncev. Sklicevanje na določila ZIZ o posegu upnikov na skupno premoženje tu ni ustrezno. ZIZ ureja upniško - dolžniška razmerja v okviru izvršilnega postopka, med drugim tudi problematiko posegov upnika na skupno premoženje dolžnika in njegovega zakonca znotraj izvršilnega postopka. V obravnavanem primeru ne gre za izvršilno zadevo, temveč za obligacijsko (pogodbeno) razmerje s primesmi skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 122. člen OZ, ki določa pogoje za veljaven prenos pogodbenega razmerja, pri tem pa upoštevalo še določila ZZZDR o skupnem premoženju. Po drugem odstavku 52. člena ZZZDR se zakonca lahko dogovorita, da le eden izmed njiju upravlja skupno premoženje in z njim tudi razpolaga. Če ni določeno drugače, lahko zakonec, ki mu je poverjena uprava, v okviru redne uprave tudi razpolaga s skupnim premoženjem ali njegovim delom (53. člen ZZZDR). Toženka je s skupnim premoženjem, pogodbenim razmerjem po ponudbi št. 0674/08, razpolagala in ga prenesla na tožnico ob soglasju A. M. Da je bil toženkin mož s prenosom ves čas seznanjen, je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi na podlagi tožničine izpovedbe. Pojasnila je, da se je o nakupu nepremičnin ter (ne)izvedenih delih X. d.o.o. po ponudbi št. 0674/08 v večini dogovarjala z A. M. 10. Toženka je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pogodbeno razmerje po ponudbi št. 0674/08 veljavno prenesla na tožnico. Pritožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava so neutemeljeni. Tožnica ne more uspeti niti z navedbami, da je ponudbo št. 0674/08 prejela šele ob podpisu prodajne pogodbe ter bila zmotno prepričana, da je nosilka ponudbe toženka. Kot že zgoraj pojasnjeno, je toženka pogodbeno razmerje lahko prenesla na tožnico, kljub temu da sama ni bila neposredna stranka ponudbe št. 0674/08. 11. Sodišče prve stopnje je ponudbo št. 0181-1/15 z dne 21. 9. 2015, ki jo je X. d.o.o. pripravil za tožnico, pravilno dokazno ocenilo. Pritrditi gre stališču, da X. d.o.o. v navedeni ponudbi tožnici ne bi priznal odbitka po ponudbi št. 0674/08 (-4.534,80 EUR za vse še neizvedene in že plačane storitve), v kolikor ne bi privolil v prenos pogodbenega razmerja na tožnico. O soglasju X. d.o.o. k prenosu pogodbenega razmerja sta izpovedala toženka in A. M. Po nakupu nepremičnin in prevzemu ponudbe št. 0674/08, pa je tožnica o tem sama obvestila X. d.o.o. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je privolitev X. d.o.o. v trenutku prenosa pogodbenega razmerja iz toženke na tožnico obstajala. Dopis X. d.o.o. z dne 10. 12. 2015 navedenega ne spremeni, saj je bil tožnici posredovan po veljavnem prenosu pogodbenega razmerja. Nepomembni za ta postopek pa so ugovori X. d.o.o., ki jih ima proti toženi stranki (in njenemu možu), uveljavljal pa jih je proti tožnici. Določilo 124. člena OZ je jasno - druga stranka (X. d.o.o.) proti prevzemniku (tožnici) ne more uveljavljati ugovorov, ki jih ima proti prenositelju (toženi stranki). Čeprav je X. d.o.o. to dejansko storil, so njegovi ugovori zoper tožnico pravno neupoštevni.

12. Ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanje sodbe ni našlo kršitev, na katere opozarja pritožba, niti tistih, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, toženka pa z odgovoroma na pritožbo ni prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča, pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia