30. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 12. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 16. 6. 1999 in zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik v svojih vlogah z dne 18. 2. 2005 in z dne 23. 6. 2005, ki ju poimenuje "ustavna pritožba zaradi kršitev človekovih pravic in svoboščin in predlog za oceno pravilnosti uporabe zakonskih določb 111. in 112. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju KZ)", najprej izraža nezadovoljstvo s kazenskim postopkom, ki teče zoper njega. Meni, da sodišča pri sojenju ne spoštujejo zakonov in Ustave, temveč da upoštevajo načelno pravno mnenje Vrhovnega z dne 16. 6. 1999, ki ga je slednje zavzelo v zvezi z uporabo 112. člena KZ in prvega odstavka 428. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP). V ustavni pritožbi pritožnik predstavi in pojasni svojo razlago zakonskih določb, ki se nanašajo na zastaranje kazenskega pregona. Ustavnemu sodišču izrecno predlaga, naj o "domnevno spornem mnenju Vrhovnega sodišča" odloči predčasno, na podlagi drugega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), in naj ga razveljavi. Predlog za predčasno odločanje utemeljuje z navedbami, da bi zanj nastala huda in nepopravljiva škoda, če bi Okrožno sodišče v Kopru še naprej uporabljalo"domnevno sporno mnenje". Pritožnik Ustavnemu sodišču še predlaga, naj njegovo ustavno pritožbo obravnava prednostno, saj naj bi mu bila zaradi že trinajst let trajajočega kazenskega postopka kršena pravica iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

B. – I.

Po določbi prvega odstavka 50. člena ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

Pritožnik izrecno navaja, da vlaga ustavno pritožbo zoper načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 16. junija 1999, ki ga prilaga ustavni pritožbi. Načelno pravno mnenje, ki ga je Vrhovno sodišče zavzelo v zvezi z določbo 112. člena KZ in s prvim odstavkom 428. člena ZKP, ni posamičen akt po prvem odstavku 50. člena ZUstS, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti. Ker je ustavna pritožba zoper izpodbijano mnenje nedopustna, jo je Ustavno sodišče zavrglo. Pritožnik pa lahko ob pogojih, ki jih določa ZUstS, vloži ustavno pritožbo zoper posamične akte, če meni, da temeljijo na pravnem stališču, ki je z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivo.

B. – II.

Pritožnikov očitek o dolgotrajnosti postopka pomeni po vsebini zatrjevanje kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva.

Glede na navedeno ustavna pritožba neposredno zoper ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja (neaktivnost sodišča, ko je sam postopek pred pristojnim sodiščem še v teku) ni mogoča. Kljub temu Ustava zagotavlja tudi sodno varstvo pravice do sojenja v razumnem roku. O zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, tako po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča (če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo) pristojno sodišče v upravnem sporu. Po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS) je za navedeni postopek na prvi stopnji pristojno Upravno sodišče. Šele zoper odločitve pristojnih sodišč v upravnem sporu je ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS mogoče vložiti ustavno pritožbo.

Ker v obravnavani zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev ustavne pritožbe, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer