Jedro

Po določbi 154. člena ZPP stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Nadalje je v 163. členu ZPP določeno, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se stroškovni izrek sodbe (V. točka izreka) spremeni tako, da se znesek 429,00 EUR zniža na znesek 282,78 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ..., z dne 23. 4. 2018 in z dne 23. 10. 2017 in tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do premestitve na drugo lažje fizično delo v okviru poklica oziroma na drugo delovno mesto z omejitvami: brez dela na terenu, kjer mora uporabljati prevozna sredstva (kolo, moped, avto); brez pogostega dvigovanja bremen težjih od 5 kg; brez daljše prisilne drže glave in telesa, kjer je potrebno dvigovanje rok nad vodoravno ravnino ramena; brez daljšega dela, ki zahteva natančen ali grobi prijem s prsti rok, s polnim delovnim časom od 12. 10. 2017 dalje. Hkrati je odločilo, da bo o pravici, odmeri in izplačevanju nadomestila za invalidnost odločil toženec s posebno odločbo. Zahtevek za priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom in pravice do delnega nadomestila je zavrnilo. S V. točko izreka pa je sklenilo, da je toženec dolžan v roku 8 dni povrniti tožnici stroške postopka v višini 429,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje, do plačila.

2. Zoper V. točko izreka je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se znesek 429,00 EUR ustrezno zniža. Navaja, da je sodišče prve stopnje pri priznanju oziroma odmeri stroškov postopka neutemeljeno priznalo 225 točk za pripravljalno vlogo z dne 26. 9. 2019 ter 22 % DDV. Tožnica je na naroku za glavno obravnavo dne 5. 2. 2020 priglasila 300 točk za sestavo tožbe, 300 točk za narok z dne 24. 4. 2019, 150 točk za narok z dne 5. 2. 2020, 2 % izdatkov in kilometrino na relaciji Slovenj Gradec – Maribor – Slovenj Gradec (4 x 72 km x 0,37 EUR). Kot je razvidno, tožnica stroškov za pripravljalno vlogo ni priglasila, saj pripravljalna vloga z dne 26. 9. 2019 sploh ne obstaja, niti ni priglasila DDV. Po javno dostopnih podatkih odvetnik niti ni zavezanec za DDV in do njega ne more biti upravičen. Posledično je sodišče tožnici priznalo stroške v previsokem znesku.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo. V postopku pa ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Po določbi 154. člena ZPP stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Nadalje je v 163. členu ZPP določeno, da o povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja.

6. Iz stroškovnika izhaja, da je pooblaščenec tožnice uveljavljal za sestavo tožbe 300 točk, za zastopanje na naroku za glavno obravnavo 24. 4. 2019 300 točk, za zastopanje na naroku 15. 11. 2019 150 točk, kar znaša 750 točk in 2 % materialnih stroškov, to je 15 točk oziroma skupaj 765 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 459,00 EUR ter nadalje kilometrino na relaciji Slovenj Gradec – Maribor – Slovenj Gradec (4 x 72 km x 0,37 EUR) v višini 106,56 EUR. Skupaj stroški zastopanja tožnice znašajo 565,56 EUR ter ob upoštevanju, da je tožnica v postopku uspela s 50 %, znašajo stroški postopka, ki jih je dolžan toženec povrniti tožnici 282,78 EUR.

7. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP stroškovni sklep (V. točka izreka) spremenilo tako, da je znesek 429,00 EUR znižalo na znesek 282,78 EUR.