Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvedenec tudi po 14 mesecih od izteka s sklepom določenega roka za izdelavo izvedenskega mnenja le-tega sodišču ni predložil. Sodišču prve stopnje je sicer sporočil celo vrsto razlogov za zamudo in obljubljal, da ga bo v najkrajšem možnem času dostavil sodišču. Zakon o pravdnem postopku daje namreč izvedencu možnost, da ga sodišče oprosti dolžnosti podati izvedensko mnenje, če so podani upravičeni razlogi, med katere sodi tudi preobremenjenost izvedenca (3. odstavek 246. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje kaznovalo izvedenca finančne stroke D.K. z denarno kaznijo 100.000,00 SIT, ker tudi po večkratnih pozivih sodišča ni izdelal izvedenskega mnenja.

Zoper sklep je izvedenec vložil pravočasno pritožbo, v kateri sodišču druge stopnje predlaga, da izdani sklep o denarni kazni razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na 1. odstavku 248. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki sodišču med drugim omogoča, da kaznuje izvedenca, ki brez upravičenega razloga noče opraviti izvedenskega dela. Sodišče je v sklepu zapisalo, da je bil D. K. postavljen za izvedenca s sklepom z dne 1. 7. 2005, s katerim mu je bilo naloženo, da v treh mesecih od prejema sklepa izdela izvedensko mnenje. Sklep je izvedenec prejel 7. 7. 2005, izvedenskega mnenja pa ni izdelal niti po pozivih sodišča z dne 28. 11. 2005, 14. 2. 2006, 12. 4. 2006, 12. 5. 2006, 3. 7. 2006, 25. 8. 2006, 11. 10. 2006, 17. 10. 2006, 16. 11. 2006 in 29. 11. 2006. V pritožbi je izvedenec očital sodišču, da sklep ni posebej obrazložen z vsebinsko utemeljitvijo, zaradi česar ne more povsem argumentirano oporekati ugotovitvam sodišča. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zaradi tega ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je v skladu s 1. odstavkom 331. člena ZPP obrazložitev sklepa obvezna le v dveh primerih, in sicer: če se z njim zavrača predlog stranke ali če se z njim odloča o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo. To ni vsebina izpodbijanega sklepa. Kljub temu je obrazložitev izpodbijanega sklepa zadostna, da je njen preizkus mogoč. Pritožbeni očitek o pomanjkljivi obrazložitvi je torej neutemeljen.

V nadaljevanju pritožnik zatrjuje, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za izrečeno denarno kazen, saj ni podan zakonski pogoj, ki narekuje, da izvedenec brez upravičenega razloga noče opraviti izvedenskega dela. Pri tem se sklicuje na elektronska sporočila, s katerimi je sodišču poročal o stanju izdelave izvedenskega mnenja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvedenec tudi po 14 mesecih od izteka s sklepom določenega roka za izdelavo izvedenskega mnenja le-tega sodišču ni predložil. Sodišču prve stopnje je sicer sporočil celo vrsto razlogov za zamudo in obljubljal, da ga bo v najkrajšem možnem času dostavil sodišču. Pritožbeno sodišče kot neutemeljene zavrača tudi pritožnikove navedbe, da je kot stalni sodni izvedenec in kot davčni svetovalec v svoji družbi izredno zaposlen, zaradi česar mu zmanjkuje časa za pisanje zahtevnega izvedenskega mnenja. Zakon o pravdnem postopku daje namreč izvedencu možnost, da ga sodišče oprosti dolžnosti podati izvedensko mnenje, če so podani upravičeni razlogi, med katere sodi tudi preobremenjenost izvedenca (3. odstavek 246. člena ZPP). To možnost bi izvedenec lahko uporabil v tem postopku ali v drugih postopkih, v katerih je bil kasneje postavljen za izvedenca. Še posebej zato, ker je v tem postopku prevzel izdelavo zelo zahtevnega in obsežnega izvedenskega mnenja.

Iz Zakona o pravdnem postopku tudi izhaja, da je izvedenec zamenljiv, saj lahko sodišče namesto določenega izvedenca vedno postavi drugega izvedenca (4. odstavek 244. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je izvedenec s svojimi sporočili, da je izvedensko mnenje že skoraj gotovo in z določanjem zelo kratkih rokov, v katerih naj bi predložil mnenje, dajal vtis, da bo mnenje v najkrajšem času izdelano. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podan zakonski dejanski stan iz 1. odstavka 248. člena ZPP in je kaznovanje izvedenca utemeljeno.

Zato je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep kot pravilen potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).