Jedro

Sklep o prekinitvi postopka ne šteje med sklepe, naštete v drugem odstavku 5. člena ZUS-1, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. S tožbo izpodbijani sklep tudi ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre za procesni sklep, s katerim je sprejem odločitve o izdaji upravnega akta v zadevi le začasno odložen in torej ne gre za dokončen upravni akt po 2. členu ZUS-1.

Izrek

I. Tožba zoper sklep Agencije za energijo št. 129-3/2017-47/646 z dne 22. 6. 2018 se zavrže. II. Tožba zoper sklep Agencije za energijo št. 129-3/2017-51/646 z dne 9. 8. 2018 se zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom št. 129-3/2017-47/646 z dne 22. 6. 2018 (v nadaljevanju prvi sklep) je toženka odločila, da se postopek odločanja v sporu na zahtevo A.A. prekine, dokler sodišče pravnomočno ne odloči o lastninski pravici na nepremičninah z ID znakom parcela ...*56 in parcela ... 329. V obrazložitvi navaja, da je tožnik vložil zahtevo za odločanje v zvezi s ponovno priključitvijo merilnega mesta št. 3-322442 v zvezi z merilnim mestom št. 3-142772 in v letu 2002 izdanimi soglasji za priključitev. Toženka je v postopek pritegnila tudi stranskega udeleženca B.B., ki je postavil nasprotni zahtevek glede veljavnosti soglasja za priključitev, ki je bilo stranki izdano leta 1996. Ugotavlja, da je v zadevi sporno, katera od strank je kot končni odjemalec upravičena do uporabe merilnih mest. Odjemalec je praviloma imetnik soglasja za priključitev, tj. lastnik oziroma oseba, ki izkaže pravico razpolaganja z nepremičnino. Toženka je z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovila, da sta A.A. in B.B. vpisana kot solastnika nepremičnin, na katerih se nahajajo sporna merilna mesta. Nadalje iz sodbe P 68/1999-II izhaja, da je na podlagi darilne pogodbe izključni lastnik B.B., vendar pa ta sodba še ni pravnomočna. Iz tega izhaja, da med strankama obstaja spor o lastništvu nepremičnine. Lastništvo oziroma soglasje solastnikov je pogoj za priključitev nepremičnine. Zato je treba pred odločanjem o ponovnem priklopu in izdanih soglasjih ugotoviti njeno lastništvo. Ker gre po presoji toženke za predhodno vprašanje, ki se že rešuje pred pristojnim sodiščem, je v skladu s 153. členom Zakona o splošnem upravnem (v nadaljevanju ZUP) postopku postopek prekinila.

2. Z izpodbijanim sklepom št. 129-3/2017-51/646 z dne 9. 8. 2018 (v nadaljevanju drugi sklep) pa je toženka zavrgla tožnikovo zahtevo z dne 16. 7. 2018, imenovano "Pripombe k sklepu o prekinitvi postopka". V tej vlogi tožnik meni, da je sklep neutemeljen in zahteva, da toženka to vlogo obravnava kot pritožbo, saj gre za tako pomembno odločitev, da mora biti pritožba dovoljena. Ker zoper odločbo toženke ni pritožbe, glede na določbo drugega odstavka 258. člena ZUP tudi ni pritožbe zoper njene sklepe. Glede na to je agencija zahtevo, tj. pritožbo zoper sklep na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP zavrgla.

3. Tožnik zoper navedeni odločitvi vlaga tožbo. Prvemu sklepu nasprotuje, ker je toženka nepravilno ugotovila dejansko stanje. V času nezakonitega odklopa električne energije je bil lastnik nepremičnin tožnik in tedaj ne bi smelo priti do razdelitve merilnih mest in ukinitve tožnikovega merilnega mesta. Za odločitev je torej bistveno stanje lastništva, kakršno je bilo v času odklopa električne energije, in ne sedanje stanje. Zato je pravnomočna odločitev v zadevi II P 68/1999 za ta upravni postopek irelevantna. Ker ne gre za predhodno vprašanje, je toženka napačno uporabila materialno pravo, tj. določbe prvega odstavka 147. člena in 153. člena ZUP. Prekinitev oziroma ustavitev postopka pomeni le nepotrebno zavlačevanje odločitve, s čimer bo kršena tožnikova pravica do odločanja v razumnem roku. Ker je dejansko stanje že ugotovljeno, bi morala toženka v najkrajšem možnem času izdati odločbo, da se zavarujejo tožnikove pravice in pravne koristi. Drugemu sklepu nasprotuje zato, ker je toženka z zavrženjem pritožbe kršila njeno ustavno pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS in enakega obravnavanja strank v postopku. Sodišču predlaga, da izpodbijana sklepa odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje. Hkrati zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je tožniku že v pravnem pouku pojasnila, da po 418. členu Energetskega zakona zoper njene odločbe in sklepe pritožba ni dovoljena. Zoper odločitve toženke je mogoče vložiti tožbo, razen če ne gre za upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, kot tudi če ne gre za procesni sklep (drugi odstavek 5. člena ZUS-1). Ker s sklepom o prekinitvi postopka ni bilo poseženo v tožnikove pravice, postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni bil obnovljen, ustavljen ali končan, kot to določa drugi odstavek 5. člena ZUS-1, tožba zoper njega ni mogoča. Morebitno pravno varstvo v zvezi s tem procesnim sklepom in vodenjem postopka bo tožnik lahko uveljavljal v okviru pravnih sredstev zoper odločitev o glavni stvari (tako tudi I Up 531/2008, I Up 74/2008, I Up 57/2009, I Up 195/2013 in I Up 86/2014). Ker zoper sklep o prekinitvi postopka tožba ni dovoljena, je pravilen in zakonit tudi sklep o zavrženju vloge oziroma pritožbe.

5. V nadaljevanju je toženka sodišče obvestila, da je dne 11. 9. 2019 izdala sklep, da se postopek odločanja nadaljuje, saj je bil spor o lastninski pravici, ki je tekel pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. II P 68/1999 na podlagi odločitve Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 537/2018 z dne 24. 1. 2019 pravnomočno končan.

6. Stranka z interesom se v odgovoru na tožbo pridružuje stališčem toženke in še poudarja, da je bilo v pravdnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da je izključni lastnik vseh nepremičnin, na katere se nanaša zahtevek tožnika. Glede na to meni, da tožnik nima pravnega interesa za tožbo.

K I. tč. izreka:

7. Tožba zoper prvi sklep ni dopustna.

8. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji (tako imenovane procesne predpostavke), ki jih Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa v prvem odstavku 36. člena. Eden izmed teh pogojev je, da gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

9. V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 3. člena ZUS-1). Upravni akt je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 3. člena ZUS-1). Nadalje se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1).

10. Sodišče ugotavlja, da sklep o prekinitvi postopka ne šteje med sklepe, naštete v drugem odstavku 5. člena ZUS-1, s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. S tožbo izpodbijani sklep tudi ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Gre za procesni sklep, s katerim je sprejem odločitve o izdaji upravnega akta v zadevi le začasno odložen in torej ne gre za dokončen upravni akt po 2. členu ZUS-1. Tudi po stališču sodne prakse Vrhovnega sodišča RS sklepa o prekinitvi ni dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Po stališču Vrhovnega sodišča, ki ga je zavzelo v zadevi I Up 109/2016 z dne 22. 11. 2017, niti konkretne okoliščine spora, v katerem je prišlo do prekinitve postopka, ne morejo voditi do tega, da bi bil takšen akt po vsebini opredeljen kot upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. Procesnemu sklepu zgolj zaradi morebitnih posledic, ki takemu sklepu šele sledijo, ni mogoče pripisati vsebine odločanja o pravici, ki mora biti kot taka učinkovito zavarovana v sodnem postopku (23. in 157. člen Ustave). Procesni akt je - in ostane - procesni akt. Definira ga njegov izrek, ki ima učinek zgolj na potek postopka.

11. Poleg tega je eden izmed teh pogojev za meritorno obravnavanje tožbe ta, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Na izpolnjevanje procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena ZUS-1).

12. Toženka je v času trajanja tega upravnega spora izdala sklep, da se postopek nadaljuje. Četudi bi torej procesni sklep v času, ko je bil izdan, po vsebini posegal v tožnikovo pravico oziroma njegovo pravno korist, bi bil poseg odpravljen, saj se upravni postopek nadaljuje.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnika zoper sklep Agencije za energijo št. 129-3/2017-47/646 z dne 22. 6. 2018 na podlagi 4. in 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot nedopustno, ker v konkretnem primeru ne gre za akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu, poleg tega pa očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. K II. točki izreka:

14. Tožba zoper drugi sklep je neutemeljena.

15. Po drugem odstavku 258. člena ZUP pritožba zoper sklep ni dovoljena, če ni dovoljena pritožba zoper odločbo organa, ki je sklep izdal. 16. Po prvem odstavku 418. člena ZUP zoper odločbo in sklep Agencije za energijo ni pritožbe.

17. Ker pritožba ni dovoljena, je toženka pravilno odločila, da jo je potrebno na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP zavreči. K III. točki izreka:

18. Ker je sodišče tožnikovi tožbi zavrglo oziroma zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.