Jedro

V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na dopolnjenem ugovoru odtisnjena štampiljka dolžnika s firmo in sedežem ter težje berljivim podpisom - parafo, se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. V tem primeru je bil ugovor dolžnika podpisan, četudi na njem ni bilo izrecno navedenega imena in priimka zakonite zastopnice.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo ugovor. Ugotovilo je, da je s sklepom z dne 31. 5. 2023 naložilo dolžniku, da popravi ugovor tako, da bo vseboval podpis vlagatelja, to je podpis pravne osebe (navedba firme z žigom), navedbo zakonitega zastopnika (funkcijo in ime) ter lastnoročni podpis zakonitega zastopnika. Dolžnik je z vlogo popravil ugovor s podpisom, a brez navedbe zakonitega zastopnika. Dolžnik v določenem 8-dnevnem roku ni popravil ugovora, kot mu je sodišče naložilo s sklepom z dne 31. 5. 2023. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je kot prava neuka oseba vložil ugovor, pri čemer je jasno, da je ugovor podpisala zakonita zastopnika dolžnika, kot izhaja iz ugovora. Tudi v popravku ugovora je jasno razvidno, da je vlogo podpisala zakonita zastopnica. Dolžnik je ugovor pravočasno popravil in ga nedvomno podpisal, zato ni razloga, da vloga ne bi bila primerna za obravnavanje, zato sodišče ne bi smelo zavreči ugovora.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ne drži sicer pritožbena navedba, da je (prvotni) ugovor podpisala zakonita zastopnica dolžnika, kot naj bi izhajalo iz ugovora. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da prvotni ugovor ni bil podpisan, kajti na njem je bila zgolj štampiljka dolžnika, brez podpisa. Zato je utemeljeno pozvalo dolžnika s sklepom z dne 31. 5. 2023, da ugovor dopolni s podpisom. Vseeno v pritožbi utemeljeno navaja, da je ugovor pravočasno popravil in ga podpisal, zato ni razloga, da vloga ne bi bila primerna za obravnavanje.

6. Dolžnik je na dopolnjen ugovor ponovno odtisnil svojo štampiljko s firmo in sedežem ter se nanj podpisal s težje berljivim podpisom - parafo. Po tretjem odstavku 105. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora vložnik vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis kot tudi elektronski podpis, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu. V skladu z drugim odstavkom 105.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pisna vloga vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu (vloga v elektronski obliki).

7. Sodišče prve stopnje je strogo razlagalo podpis dolžnika, ki je pravna oseba d.o.o. V primeru prestroge razlage lahko pride posega v ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Sklep o izvršbi, zoper katerega je dolžnik vložil domnevno nepodpisan ugovor, je v relevantnem delu vseboval tipski pravni pouk, da se ugovor v fizični obliki, napisan ali natisnjen in lastnoročno podpisan, vloži pri tem sodišču. Tak pravni pouk ni določal podrobno kakšen naj bo pravilni podpis pravne osebe niti tega ne določata 105. in 105.b člen ZPP, zato je treba razlagati določbe ZPP o popolnosti ugovora v korist stranke.1 V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na dopolnjenem ugovoru odtisnjena štampiljka dolžnika s firmo in sedežem ter težje berljivim podpisom - parafo se zato šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika.2 Glede na ta dva razločevalna elementa ni bilo razloga za utemeljen dvom ali gre za podpis zakonite zastopnice oziroma za dvom o njeni istovetnosti.3 V tem primeru je bil ugovor dolžnika podpisan, četudi na njem ni bilo izrecno navedenega imena in priimka zakonite zastopnice. Stališče sodišča prve stopnje je bilo prestrogo. Z izpodbijanim sklepom je nepravilno uporabilo četrti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Sodišče druge stopnje ni moglo odpraviti ugotovljene kršitve, ker je potrebno odločiti o ugovoru, kar je naloga sodišča prve stopnje. Zato je ugodilo pritožbi in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje opravi postopek z ugovorom dolžnika.

1 Sklep VSL II Cp 3327/2016. 2 Poleg zgoraj omenjenega sklepa še VSL Cst 54/2012, VSL II Cpg 1552/2015, ki sledita stališču meničnega obligacijskega prava v VSL II Ip 5994/2011, II Ip 5901/2011; enako VSC II Ip 56/2020. 3 Sklep Vrhovnega sodišča RS III Ip 14/2013.