Jedro

Dolžnik je na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti navedel, da mu nihče ni povedal, kakšne so njegove obveznosti ter da je sedaj prišla na njegovega delodajalca tudi omejitev plače. Vendar pa ni oporekal trditvam upravitelja, da ga je najmanj v dopisih z dne 4. 11. 2016, 28. 11. 2018 in 27. 2. 2017 pozival k izpolnjevanju njegovih obveznosti. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik prejel prvi sklep o izterjavi stalnih prejemkov z dne 18. 2. 2015, iz katerega jasno izhaja, da mora izplačevalec dolžnikove stalne prejemke, ki presegajo znesek minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost ter zneske, zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatev do stečajnega dolžnika, navedenih v 4. točki izreka sklepa, nakazovati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja. Nedvomno je bil torej seznanjen s tem, da nima pravice do prejetih denarnih zneskov, ki presegajo zgoraj navedene zneske. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je pravila stečajnega postopka razumel tako, da se mora oglašati na vprašanja upravitelja, kar naj bi tudi storil, ter da pri oškodovanju stečajne mase ni ravnal namerno, temveč ni zmogel razumeti, da mora biti v stečajnem postopku toliko aktiven. Iz zgoraj navedenega namreč izhaja, da je dolžnik moral vedeti, da mora o novi zaposlitvi obvestiti upravitelja ter da ni upravičen do celotnega zneska stalnih prejemkov, ki mu jih je izplačeval delodajalec.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor proti odpustu obveznosti zavrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik upravitelju med preizkusnim obdobjem ni mesečno poročal o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev, čeprav je bil s to dolžnostjo seznanjen na uvodnem razgovoru in s pozivi upravitelja z dne 4. 11. 2016, 28. 11. 2018 in 27. 2. 2017. Navedlo je, da je upravitelj dolžnika pozival, da si mora prizadevati, da redno poroča o svojih obveznostih, kot tudi o vseh spremembah (sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi), pa kljub temu tega ni storil, temveč je celo povzročil oškodovanje stečajne mase, saj je v obdobju od meseca maja 2018 do prejema poziva upravitelja z dne 18. 11. 2018 (z vmesno prekinitvijo od 31. 5. 2018 do 18. 7. 2018) prejemal celotni osebni dohodek.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj v ugovoru proti odpustu obveznosti navedel, da dolžnik ni izpolnjeval svoje obveznosti poročanja in obveščanja upravitelja o zaposlitvenem statusu. Šele po prejemu poziva s strani upravitelja z dne 18. 11. 2018 ga je obvestil, da se je (na novo) zaposlil. Upravitelj je po poizvedbah pri dolžnikovem delodajalcu, izvajalcu plačilnega prometa ter pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ugotovil, da je bil dolžnik zaposlen od 30. 4. 2018 dalje z vmesno prekinitvijo od 31. 5. 2018 do 18. 7. 2018 ter da je v navedenem obdobju prejel prejemke v skupni višini 13.644,80 EUR. Glede na to, da delodajalec s strani stečajnega dolžnika ni bil seznanjen, da nad dolžnikom poteka postopek osebnega stečaja, mu je nakazoval osebni dohodek v celoti in sicer po navedbah delodajalca na dva transakcijska računa stečajnega dolžnika in sicer del na TRR, ki ga ima dolžnik odprtega pri L. d. d. in del na TRR, ki ga ima dolžnik odprtega na Hrvaškem. Navedel je, da je bila stečajna masa tako oškodovana minimalno za 5.540,33 EUR.

6. Dolžnik je na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti navedel, da mu nihče ni povedal, kakšne so njegove obveznosti ter da je sedaj prišla na podjetje M. d. o. o. (njegovega delodajalca) tudi omejitev plače. Vendar pa ni oporekal trditvam upravitelja, da ga je najmanj v dopisih z dne 4. 11. 2016, 28. 11. 2018 in 27. 2. 2017 pozival k izpolnjevanju njegovih obveznosti. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik prejel prvi sklep o izterjavi stalnih prejemkov z dne 18. 2. 2015, iz katerega jasno izhaja, da mora izplačevalec (takratni dolžnikov delodajalec S. d. o. o.) dolžnikove stalne prejemke, ki presegajo znesek minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost ter zneske, zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatev do stečajnega dolžnika, navedenih v 4. točki izreka sklepa, nakazovati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja M. P. Nedvomno je bil torej seznanjen s tem, da nima pravice do prejetih denarnih zneskov, ki presegajo zgoraj navedene zneske. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je pravila stečajnega postopka razumel tako, da se mora oglašati na vprašanja upravitelja, kar naj bi tudi storil, ter da pri oškodovanju stečajne mase ni ravnal namerno, temveč ni zmogel razumeti, da mora biti v stečajnem postopku toliko aktiven. Iz zgoraj navedenega namreč izhaja, da je dolžnik moral vedeti, da mora o novi zaposlitvi obvestiti upravitelja ter da ni upravičen do celotnega zneska stalnih prejemkov, ki mu jih je izplačeval delodajalec.

7. Ker je torej dolžnik kršil svoje obveznosti iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP, je ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP podan. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno odločilo, ko je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).