Jedro

Pritožnik neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita, da njegovih navedb o prihodkih iz naslova opravljanja dejavnosti kot samostojnega podjetnika sploh ni preizkušalo, niti dolžnika na naroku ni poučilo, da mora za navedena dejstva ponuditi dokaze. Prvostopenjsko sodišče je dolžnika o možnosti izpodbijanja upnikovega ugovora in dolžnosti, da v zvezi z izpodbijanem ugovora predloži tudi dokaze, dolžnika poučilo že v pozivu, da se izreče o ugovoru proti odpustu obveznosti (PD 57). Nobene potrebe zato ni bilo, da bi sodišče ponovno na naroku dolžnika poučevalo o njegovi dolžnosti predložitve dokazov za njegove navedbe o višini mesečnih prihodkov v svojstvu samostojnega podjetnika. Nekritično do lastnih opustitev dolžnik v njihovo opravičilo očita sodišču nepreveritev njegovih navedb o zatrjevanih prihodkih po uradni dolžnosti z vpogledom na spletnih straneh AJPES-a, kakšne prihodke je imel kot samostojni podjetnik v zadnjih letih, ko je prevzemal obveznosti. Navedenih podatkov sodišče ni dolžno iskati po uradni dolžnosti, protispisna pa je tudi njegova pritožbena trditev, da se je sodišče na naroku za obravnavo ugovora dne 7. 10. 2020 zavezalo, da bo samo pridobilo podatke o prihodkih stečajnega dolžnika z vpogledom v AJPES. Kaj takega iz zapisnika naroka z dne 7. 10. 2020 (PD 61) ne izhaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z uvodoma citiranim sklepom ugovoru upnice Banke X., d. d., z dne 1. 9. 2020 (PD 54) ugodilo (prvi odstavek izreka) in postopek odpusta obveznosti po sklepu z dne 3. 9. 2019 (PD 14) ustavilo, predlog za odpust obveznosti pa zavrnilo (drugi odstavek izreka). Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti po 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V izjavi o pritožbi je upravitelj pojasnil, da javno objavljeni podatki ne podpirajo pritožbenih navedb, da je imel dolžnik iz naslova samostojnega podjema dodatne mesečne prihodke od 3.000,00 do 5.000,00 EUR.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik Banka X., d. d., je vložil ugovor proti odpustu obveznosti z navedbo, da je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjem. Z upnikom je sklenil dne 11. 11. 2016 dve kreditni pogodbi za skupni znesek 9.500,00 EUR, istega dne še eno kreditno pogodbo za 20.000,00 EUR, 26. 1. 2017 pa še kreditno pogodbo za 10.500,00 EUR. Vse navedene zneske je dolžnik prejel. Dne 9. 3. 2017 je dolžnik prejel še gotovinsko posojioi pri Banki Y. v znesku 4.000,00 EUR, pri Z. pa še 15. 11. 2017 posojilo v znesku 1.573,09 EUR, 17. 11. 2017 gotovinsko posojilo v znesku 1.244,08 EUR, 17. 1. 2017 gotovinsko posojilo 1.241,98 EUR, 19. 2. 2018 gotovinsko posojilo 1.029,99 EUR, 26. 10. 2018 gotovinsko posojilo 1.073,95 EUR, dne 8. 3., torej pet mesecev pred začetkom postopka osebnega stečaja pa je dolžnik sklenil še pogodbo o finančnem leasingu v višini 10.102,15 EUR. Od 11. 11. 2016 do 8. 3. 2019 se je zadolžil za skupno 55.021,16 EUR. Njegova mesečna obremenitev za odplačilo navedenih obveznosti je znašala 952,54 EUR ob mesečni plači 1.000,00 do 1.200,00 EUR.

6. Dolžniku je bil navedeni ugovor vročen skupaj s pozivom, naj se izreče o ugovoru proti odpustu obveznosti (PD 57). Iz vročilnice je razvidno, da je poziv z ugovorom dolžnik prejel 8. 9. 2020. V danem petnajstdnevnem roku se o ugovoru ni izjasnil, na naroku za obravnavanje ugovora (PD 61) pa je dolžnik zatrjeval, da je v času zadolževanja poleg plače pri delodajalcu prejemal na podlagi sodelovanja z njim še kot samostojni podjetnik mesečno 3.000,00 do 5.000,00 EUR. Kredit pri upniku Banki X. za 40.000,00 EUR je najel za poplačilo dolga fizičnim osebam. Navedb upnika v ugovoru o dinamiki in višini zadolževanja dolžnik ni prerekal, niti o višini njegovih prejemkov iz delovnega razmerja pri delodajalcu.

7. Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča, ki je izhajalo iz neprerekanih navedb upnika v ugovoru proti odpustu obveznosti, izhaja, da ni sledilo dolžnikovi navedbi o njegovem zaslužku iz naslova samostojnega podjema v mesečnem znesku 3.000,00 do 5.000,00 EUR, ker navedene trditve z ničemer ni izkazal. Na podlagi razpoložljivih podatkov upnika, ki jih je ponudil v ugovoru s priloženimi listinami, je ugotovilo obstoj ovire za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP in na podlagi 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

8. Pritožnik neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita, da njegovih navedb o prihodkih iz naslova opravljanja dejavnosti kot samostojnega podjetnika sploh ni preizkušalo, niti dolžnika na naroku ni poučilo, da mora za navedena dejstva ponuditi dokaze. Prvostopenjsko sodišče je namreč dolžnika o možnosti izpodbijanja upnikovega ugovora in dolžnosti, da v zvezi z izpodbijanem ugovora predloži tudi dokaze, dolžnika poučilo že v pozivu, da se izreče o ugovoru proti odpustu obveznosti (PD 57). Nobene potrebe zato ni bilo, da bi sodišče ponovno na naroku dolžnika poučevalo o njegovi dolžnosti predložitve dokazov za njegove navedbe o višini mesečnih prihodkov v svojstvu samostojnega podjetnika. Nekritično do lastnih opustitev dolžnik v njihovo opravičilo očita sodišču nepreveritev njegovih navedb o zatrjevanih prihodkih po uradni dolžnosti z vpogledom na spletnih straneh AJPES-a, kakšne prihodke je imel kot samostojni podjetnik v zadnjih letih, ko je prevzemal obveznosti. Navedenih podatkov sodišče ni dolžno iskati po uradni dolžnosti, protispisna pa je tudi njegova pritožbena trditev, da se je sodišče na naroku za obravnavo ugovora dne 7. 10. 2020 zavezalo, da bo samo pridobilo podatke o prihodkih stečajnega dolžnika z vpogledom v AJPES. Kaj takega iz zapisnika naroka z dne 7. 10. 2020 (PD 61) ne izhaja.

9. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi sodišče moralo brez predložitve dokazov o dodatnem dolžnikovem zaslužku iz naslova samostojnega podjema slediti njegovim navedbam o tem zaslužku. Ko je dolžnik v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in predlogu za odpust obveznosti navajal razloge za insolventnost, je namreč navedel le njegove prejemke iz delovnega razmerja, prihodke do prenehanja sodelovanja z delodajalcem kot samostojni podjetnik v februarju 2019 pa je zamolčal. Prvostopenjsko sodišče zato ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve, ko je dokazno za navedbe dolžnika o njegovih prejemkih kot samostojnega podjetnika bremenilo dolžnika skladno z 212. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sicer pa dolžnik ni dosleden tudi pri njegovem zatrjevanju prihodkov v času prevzemanja obveznosti kot samostojni podjetnik. V prvostopenjskem postopku jih je opredelil v razponu od 3.000,00 do 5.000,00 EUR, v pritožbi pa v razponu od 4.000,00 do 6.000,00 EUR. Pri tem iz izjave upravitelja in povzetka javno objavljenih podatkov za leto 2016 (na podlagi izkaza poslovnega izida) izhaja, da dolžnik kot samostojni podjetnik v tem letu ni dosegel niti 2.000,00 EUR mesečnega prihodka od poslovanja, za poslovna leta 2017, 2018 in 2019 pa na portalu AJPES sploh ni podatkov.

10. Kot je dolžnik sam navajal v predlogu za odpust obveznosti v obrazložitvi razlogov za insolventnost, je do takega položaja prišlo zaradi prekinitve sodelovanja z delodajalcem 30. 6. 2019, v pritožbi pa navaja datum prekinitve že z dnem 21. 2. 2019 in da se je tedaj znašel v težkem finančnem položaju. Navedeni pritožbeni podatek o prekinitvi poslovnega sodelovanja iz naslova samostojnega podjema (pritožbeno sodišče opozarja na dolžnikovo nedoslednost glede časa prekinitve razmerja) pa kvečjemu potrjuje zaključek prvostopenjskega sodišča, da se je dolžnik prekomerno zadolževal, saj je kljub prekinitvi poslovnega sodelovanja z delodajalcem, kot navaja pritožnik v pritožbi 21. 2. 2019, z upnikom Z. 8. 3. 2019 sklenil še leasing pogodbo za osebno vozilo v znesku 10.102,15 EUR.

11. Iz doslej razloženega izhaja, da je prvostopenjsko sodišče glede na razpoložljivo trditveno in dokazno gradivo o dinamiki in višini zadolževanja dolžnika in nedokazanem zatrjevanju o premoženjskem stanju oziroma prihodkih pritožnika pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Ob ugotovljenih mesečnih anuitetah v skupnem znesku 952,54 EUR in nespornem mesečnem prejemku iz delovnega razmerja 1.000,00 do 1.200,00 EUR je namreč prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo nesorazmerje dolžnikovega zadolževanja glede na njegov premoženjski položaj, s tem pa obstoj ovire za odpust obveznosti in temu ustrezno tudi pravilno odločilo. Sodišče namreč ni moglo upoštevati niti navedb pritožnika že v prvostopenjskem postopku o smrti njegove partnerice, s katero sta si delila življenjske stroške, ker ta podatek ni relevanten za obseg premoženja, s katerim je dolžnik razpolagal v času zadolževanja.

12. Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).