Jedro

Od sodnikov se utemeljeno pričakuje, da običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki in delavci v pravosodju na njihovo sodno odločanje ne bodo imeli vpliva.

Državni tožilci niso tesni sodelavci sodnikov nobenega od sodišč, temveč gre za samostojne državne organe v okviru pravosodja. Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, pa ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica Okrajnega sodišča v X, A. A., je dne 14. 6. 2021 predlagala prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v X I Kr 15121/2021. Navedla je, da je Okrajno sodišče v X prejelo dve vlogi B. B. zoper okrožno državno tožilko C. C., pri čemer je bil iz obravnavanja zadeve izločen že predhodno dodeljen sodnik. Predlagateljica poudarja, da sodniki kazenskega oddelka Okrajnega sodišča v X obravnavajo tudi kazenske zadeve Okrajnega sodišča v Y in Okrajnega sodišča v Z ter z navedeno tožilko, potencialno osumljenko oziroma obdolženko, prihajajo skoraj v vsakodnevni stik, saj obravnavajo zadeve, v katerih ta zastopa Okrožno državno tožilstvo v X, na sodišču pa jo srečujejo tudi izven narokov. Srečanja z navedeno tožilko so pogosta, prav tako pa so sodniki, pred izvajanjem zaščitnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2, navedeno tožilko občasno srečevali tudi na vsakoletnih izobraževanjih, namenjenim kazenskim sodnikom in tožilcem. Na podlagi navedenega predlagateljica meni, da bi kakršnokoli obravnavanje vloge vlagatelja B. B., katere sposobnost za obravnavanje na sodišču bo treba šele preizkusiti, s strani kateregakoli kazenskega sodnika Okrajnega sodišča v X, pri procesnih udeležencih, pa tudi v širšem okolju, utegnilo okrniti videz nepristranskosti kateregakoli sodnika tamkajšnjega sodišča, s čimer je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju istega višjega sodišča. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstajajo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo neodvisnega in nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic.

4. Po ustaljeni sodni praksi1 poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Ob tem velja izpostaviti ustavno določilo o neodvisnosti sodnikov ter njihovi vezanosti na Ustavo in zakon (125. člen Ustave) ter določbo prvega odstavka 2. člena Zakona o sodniški službi, v skladu s katero so sodniki dolžni vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Od sodnikov se tako utemeljeno pričakuje, da običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki in delavci v pravosodju na njihovo sodno odločanje ne bodo imeli vpliva.2 Višje sodišče po pregledu predlagateljičinih navedb ocenjuje, da le-ta ni navedla razlogov, ki bi utemeljili prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Dejstvo, da je osumljenka oziroma potencialna obdolženka okrožna državna tožilka, ki zastopa obtožbe Okrožnega državnega tožilstva v X, katere obravnava Okrajno sodišče v X (ter Okrajno sodišče v Y in Okrajno sodišče v Z), namreč ne more samo po sebi povzročiti dvoma v videz nepristranskosti sodišča kot celote, saj državni tožilci niso tesni sodelavci sodnikov nobenega od sodišč, temveč gre za samostojne državne organe v okviru pravosodja. Kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, pa kot že navedeno, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. V kolikor pa bi odnosi med okrožno državno tožilko in sodnico, ki ji je zadeva dodeljena, te okvire presegali in bi zato obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bil podan razumen dvom v sodničino nepristranskost, bi to bilo potrebno reševati v okviru instituta izločitve sodnice. Vsakršna drugačna odločitev bi torej pomenila vnaprejšnje odrekanje objektivnosti sodnikom in sodišču že na podlagi dejstva, da sodniki izvršujejo sodno funkcijo in z njo povezane dejavnosti (npr. udeležba na skupnih izobraževanjih, kot to navaja predlagateljica).3

5. Po obrazloženem višje sodišče ocenjuje, da razlogi, ki jih v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja predlagateljica, ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi po prvem odstavku 35. člena ZKP, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti, zato je njen predlog zavrnilo.

1 Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 8/2007 z dne 3. 11. 2007, I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016, I Kr 39962/2011 z dne 17. 12. 2015, I Kr 3140/2017 z dne 27. 3. 2019, I Kr 51721/2013 z dne 4. 3. 2021 in druge. 2 Tako odločba VSRS I Kr 51721/2013 z dne 4. 3. 2021. 3 Tako tudi odločba VSRS I Kr 39962/2011 z dne 17. 12. 2015.