Jedro

Tožnik je pritožbo vložil po izteku 8-dnevnega roka (157. člen ZDavP-2), zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko jo je zavrgla kot prepozno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Koper (v nadaljnjem besedilu tožena stranka) zavrgla pritožbo davčnega zavezanca A.A. (v nadaljnjem besedilu tožnik) zoper sklep o davčni izvršbi tožene stranke št. DT 42918-85095/2012-1 06-3201-16 z dne 22. 10. 2012. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je začela postopek davčne izvršbe z izdajo sklepa o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke št. DT 42918-85095/2012-1 06-3201-16 z dne 22. 10. 2012. Navedeni sklep je bil davčnemu zavezancu vročen dne 25. 10. 2012. Tožnik je zoper navedeni sklep vložil 9. 11. 2012 pritožbo. Glede na to, da je 8 dnevni pritožbeni rok iztekel dne 2. 11. 2012 je tožena stranka v skladu s prvim in drugim odstavkom 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP), pritožbo tožnika zavrgla.

Ministrstvo za finance je s svojim sklepom št. DT 499-29-738/2012-2 z dne 28. 8. 2013 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo zavrnilo.

Tožnik v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz razloga nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. V tožbi navaja, da sklepa o davčni izvršbi nikoli ni prejel. Iz poštne povratnice, ki se hrani v predmetnem upravnem davčnem spisu izhaja, naj bi poštna pošiljka prispela na njegov naslov dne 25. 10. 2012. Tega dne pa je bil odsoten, saj je že 20. 10. 2012 odpotoval k bolni sestri v Nemčijo in se tam mudil do 7. 11. 2012. Po vrnitvi iz Nemčije se je seznanil s spornim sklepom in tudi nemudoma dne 9. 11. 2012 napisal pritožbo, ki jo je tožena stranka štela kot prepozno. Kot prava neuka stranka je pritožbo napisal ne glede na to, da mu sporni sklep ni bil vročen na predpisan način. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tožene stranke odpravi in samo odloči o pritožbi tožnika, podrejeno pa da izpodbijani sklep tožene stranke odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek ter ji povrne stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke, vztraja pri razlogih obrazložitve upravnih odločb in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe, izhaja, da je tožnik prejel sporni sklep o davčni izvršbi z dne 22. 10. 2012. Iz vročilnice izhaja, da jo je podpisal sam pritožnik, saj je podpisana s priimkom A. Zato tudi po mnenju sodišča tožena stranka ni imela razloga, da bi bila vročitev spornega sklepa opravljena komu drugemu kot tožniku, iz vročilnice pa tudi ne izhaja, da bi to podpisala v odsotnosti tožnika izvenzakonska partnerica tožnika B.B. V zadevi ni sporno, da je tožnik pritožbo zoper sporni sklep o izvršbi vložil dne 9. 11. 2012 priporočeno po pošti.

Zakon o davčnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZDavP-2) v drugem odstavku 157. člena določa, da se pritožbo vloži v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi, na kar je bil tožnik v pravnem pouku tudi opozorjen. Glede na navedeno je rok za vročitev pritožbe pričel teči 26. 10. 2012 ter se iztekel 2. 11. 2012, iz česar izhaja, da je bila pritožba, ki je bila vložena priporočeno dne 9. 11. 2012 vložena prepozno.

Iz upravnega spisa nadalje izhaja, da tožnik v pritožbi zoper sklep ni ugovarjal nepravilni vročitvi zato tudi po mnenju sodišča tožena stranka ni imela nobenih razlogov za dvom v pravilnosti vročitve in je po mnenju sodišča pravilno upoštevala vročitev tožniku dne 25. 10. 2012. Tožnik v tožbi navaja dodatne razloge, iz katerih naj bi izhajala nepravilna vročitev in zato predlaga dokaze, ki pa predstavljajo tožbeno novoto, ki je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1) ne more upoštevati. V ostalem delu sodišče sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa tožene stranke in odločbe upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljnjem besedilu ZUS-1).

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1. K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.