Jedro

Postopek po ZPND je nujen in prednosten in je zaradi narave postopka (gre za hitro in začasno ureditev razmerij zaradi neposredno preteče nevarnosti) stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja. Zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče iz nabora dokaznih predlogov izbere in izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ukrepi, ki jih je določilo s sklepom N 001/2021 z dne 4. 2. 2021 podaljšajo tako, da se nasprotnemu udeležencu za obdobje nadaljnjih 12 mesecev: prepoveduje vstopiti v hišo na naslovu ..., ter se zadrževati in približati tej hiši s pritiklinami na razdaljo manjšo od 200 metrov; prepoveduje vstopiti v stavbo Šole A., v stavbo Šole B. in v stavbo Vrtca C. ter se zadrževati in približati tem stavbam s pritiklinami na razdaljo manjšo od 200 metrov; prepoveduje navezovati stike s predlagatelji na kakršenkoli način; prepoveduje vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagatelji, razen v obsegu in na način, kot je oziroma bo odločeno s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi N 002/2021 oziroma drugim sklepom sodišča; objavljati osebne podatke predlagateljev, dokumente iz sodnih in upravnih spisov in osebne zapise, ki se nanašajo na predlagatelje, kot je podrobneje navedeno v I. točki izreka izpodbijanega sklepa. Za primer kršitve obveznosti iz I. točke izreka sklepa je sodišče nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen, kar so predlagatelji zahtevali več ali drugače, je zavrnilo (II. in III. točka izreka). Ugovor in pritožba ne zadržita izvršitve sklepa, nasprotni udeleženec je dolžan plačati stroške predlagateljev v višini 79,56 EUR (IV. in V. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter predlog predlagateljev zavrne kot neutemeljen, podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zatrjuje, da je odločitev sodišča nepravilna in nezakonita. Nasprotni udeleženec je v dokaz svojih navedb predlagal lastno zaslišanje ter zaslišanje prič – staršev D. D. in G. G. Dokazni predlog z zaslišanjem predlaganih prič je podal v ugovoru in v pripravljalnih vlogah. Predložil je tudi izjavo G. G. in F. F. in predlagal njuno zaslišanje. Zaslišanje teh prič, svoje zaslišanje (in postavitev izvedenca psihiatrične stroke) je predlagal tudi v odgovoru na predlog za podaljšanje prepovedi približevanja z dne 1. 7. 2021. Kljub navedenim predlogom je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo brez oprave naroka ter brez izvedbe predlaganih dokazov, v obrazložitvi pa svoje odločitve ni utemeljilo. Iz tega razloga je podana bistvena kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Sodišče je kršilo tudi pravico do izjave in načelo kontradiktornosti. Na naroku 12. 7. 2021 je zaslišalo le predlagateljico, ker nasprotni udeleženec na narok ni pristopil, kljub temu, da je ta svojo neudeležbo na naroku opravičil s predložitvijo sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani I Kpd 000/2021 z dne 9. 7. 2021. Sodišče nasprotnemu udeležencu izostanka ni opravičilo in ga ni pozvalo k predložitvi drugega potrdila, nasprotnemu udeležencu je bila zato odvzeta možnost, da se ustno izjavi glede očitkov predlagateljice.

Nasprotni udeleženec graja zaključek sodišča, da iz predloga za podaljšanje ukrepov in dosedanje dokumentacije izhaja velika verjetnost, da nasprotni udeleženec še nadalje resno ogroža zdravje in življenje predlagateljev. Sodišče ne pojasni, na podlagi česa utemeljuje svojo ugotovitev. Obsežno povzema vse vloge udeležencev in obvestila PP Ljubljana Šiška, do njih pa se ne opredeli. Obrazložitev, da so trditve predlagateljev o kršitvi prepovedi približevanja in nadaljnjem nasilju nad njimi s strani nasprotnega udeleženca izkazane z zadostno stopnjo že z listinskimi dokazi, ne vzdrži kritične presoje. Nasprotni udeleženec se do tega ne more opredeliti, ker sodišče ne pojasni, kateri so listinski dokazi v spisu, na katere je oprlo svojo odločitev. Kot podlago za odločitev navaja tudi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 9. 7. 2021, ki ga je na naroku predložila pooblaščenka nasprotnega udeleženca, vendar temu odreka možnost, da se glede tega sklepa ustrezno opredeli. Sodišče odločitev opira na listine in izpoved predlagateljice, ne da bi se do njih kritično opredelilo, še manj, da bi nasprotnemu udeležencu omogočilo, da se o vseh očitkih tudi ustno izjavi. S tem je bilo kršeno načelo kontradiktornosti postopka in zagrešena bistvena kršitev določb ZPP.

Nasprotni udeleženec kritizira ugotovitev sodišča, da pojasnilu nasprotnega udeleženca, kako je do telefonskih klicev prišlo, ne more slediti, glede tega ni obrazložitve. Glede srečanja s predlagateljico na tržnici G. je absurdna obrazložitev sodišča, da to ni bilo naključno. Razumljiv tudi ni zaključek, da v kolikor je sprva šlo za naključno srečanje, pa ravnanje nasprotnega udeleženca v nadaljevanju ni bilo naključno. Sodišče navaja tudi, da ni sporno, da je kljub izrečenim prepovedim oče nasprotnega udeleženca zanj prišel k predlagateljem po njegove stvari, pri čemer sodišče spregleda, da očetu ni bila izrečena nobena prepoved približevanja. Neresnična je tudi navedba sodišča, da naj bi se na domu predlagateljev zglasil H. H. in da naj bi ga tja poslal nasprotni udeleženec. Sodišče v zvezi s to trditvijo nasprotnega udeleženca ni zaslišalo.

Sodišče je obrazložilo, da staršev nasprotnega udeleženca ni zaslišalo, ker dejstvo, ali ni prva predlagateljica morda kleptomanka, za kar je predlagal njihovo zaslišanje, ni relevantno za odločitev. Nasprotni udeleženec opozarja, da je sodišče spregledalo dokazne predloge in navedbe v spisu, saj je nasprotni udeleženec podal dokazni predlog za zaslišanje svojih staršev tudi v zvezi z drugimi dogodki, začenši z ugovorom zoper sklep. Neizvedba tega dokaza predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Nasprotni udeleženec je predlagal tudi izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke. Tudi zavrnitev tega dokaza je arbitrarna in neutemeljena, obrazložitev sodišča, da dvomi nasprotnega udeleženca v duševno zdravje predlagateljice niso izkazani niti z verjetnostjo, ne vzdrži kritične presoje. V potrditev svojih dvomov je nasprotni udeleženec predlagal tudi zaslišanje staršev, ki predlagateljico več kot dobro poznajo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V zvezi z izpodbijanim sklepom so nerelevantni očitki nasprotnega udeleženca, da je sodišče kršilo njegovo pravico do izjave in načelo kontradiktornosti, ker je na naroku 12. 7. 2021 kljub opravičilu nasprotnega udeleženca zaslišalo (le) predlagateljico, saj je bil naveden narok opravljen za obravnavo predloga za denarno kaznovanje in ne zaradi predmetnega predloga.1

5. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj staršev nasprotnega udeleženca ni zaslišalo (dokazni predlog je torej zavrnilo in svojo odločitev tudi obrazložilo) in drugačne navedbe niso utemeljene. Nasprotni udeleženec je res predlagal zaslišanje svojih staršev že v ugovoru z dne 1. 3. 2021, vendar je bilo o ugovoru že odločeno, zato se na predlog za njuno zaslišanje v zvezi s trditvami iz ugovora ne more uspešno sklicevati. Zaslišanje svojega očeta, priče F. F. ter njuni izjavi je nasprotni udeleženec kot dokaze nato predlagal v odgovoru na predlog za izrek denarne kazni z dne 24. 6. 2021, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo. Glede predmetnega predloga pa je bilo zaslišanje staršev nasprotnega udeleženca predlagano v obsegu, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, zato ta dokaz za odločitev ni bil potreben (nerelevantno dejstvo). Zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka zato ni podana.

6. Neutemeljen je tudi očitek sodišču, ki ni izvedlo dokaza s postavitvijo izvedenca psihiatrične stroke. Tega je nasprotni udeleženec predlagal v zvezi s trditvami, da je predlagateljica napravila konstrukt in da njena ravnanja kažejo, da ni v najboljšem duševnem stanju, bolehala naj bi za shizofrenijo. Na podlagi takšnih nekonkretiziranih trditev pa je sodišče pravilno zaključilo, da dvomi nasprotnega udeleženca v duševno zdravje predlagateljice niso izkazani niti z verjetnostjo. Sodišče je predlagani dokaz pravilno zavrnilo oziroma ga ni izvedlo.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je postopek po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) nujen in prednosten in da je zaradi narave postopka (gre za hitro in začasno ureditev razmerij zaradi neposredno preteče nevarnosti) stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja. Zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče iz nabora dokaznih predlogov izbere in izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev. Navedeno je sodišče prve stopnje pravilno storilo in zato tudi zaslišanje nasprotnega udeleženca, glede na dokaze, ki jih je v postopku upoštevalo, ni bilo potrebno oziroma je sodišče prve stopnje sklep o predlogu predlagateljice za podaljšanje ukrepov po 19. in 21. členu ZPND lahko izdalo tudi brez naroka.

8. Sodišče je ugotovilo, da so trditve predlagateljev o kršitvi prepovedi približevanja in nadaljnjem nasilju nad njimi s strani nasprotnega udeleženca z zadostno stopnjo verjetnosti izkazane že z listinskimi dokazi v spisu. Kateri so ti dokazi, je navedeno v 8. in 26. točki obrazložitve, nekatere je sodišče v izpodbijanem sklepu tudi posebej povzelo (glej 18. do 25. točko obrazložitve), zaključke pa je napravilo v obrazložitvi od 26. točke dalje, zato so drugačne pritožbene navedbe in trditve, da se nasprotni udeleženec do obrazložitve ne more opredeliti, neutemeljene.

9. Sodišče je kot podlago za odločitev navedlo tudi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 9. 7. 2021, ki ga je predložil sam nasprotni udeleženec, zato ni jasno, zakaj trdi, da se mu odreka možnost, da se do tega sklepa ustrezno opredeli (o njem se ne opredeli niti v pritožbi). Glede na naravo postopka tudi ni bilo potrebno, da bi se nasprotnemu udeležencu omogočilo, da se o vseh očitkih izjavi ustno. O očitkih se je imel možnost pisno izjasniti, načelo kontradiktornosti ni bilo kršeno in zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana.

10. ZPND v 3. členu določa, da je nasilje v družini prepovedano. Nasilje je vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjenje ali zalezovanje žrtve ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok. Zaradi nasilnih dejanj so bili nasprotnemu udeležencu s sklepom z dne 4. 2. 2021 izrečeni ukrepi iz 19. in 21. člena ZPND, v izpodbijanem sklepu pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se je nasilje nasprotnega udeleženca v času od izdaje sklepa do 6. 7. 2021 stopnjevalo, predvsem v razmerju do prve predlagateljice, zato je ob ugotovljenem dejanskem stanju (o tem v nadaljevanju) predlogu za podaljšanje ukrepov po tretjem odstavku 19. člena ZPND pravilno ugodilo.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Svojo odločitev je tudi ustrezno obrazložilo. Glede pritožbene kritike zaključkov sodišča glede telefonskih klicev in srečanja na tržnici G. je ugotoviti, da ni utemeljena. Sodišče je namreč navedlo, da nasprotni udeleženec priznava telefonske klice prvi predlagateljici, da pa mu ne sledi, ko skuša vsebino in namen klicev minimalizirati, v povezavi s srečanjem s prvo predlagateljico na tržnici G., glede katerega nasprotnemu udeležencu tudi ni sledilo. Glede tega je sodišče ugotovilo, da nasprotni udeleženec srečanja ne zanika, trdi pa, da je bilo naključno. Glede na posnetek nadzorne kamere na tržnici je sodišče sklepalo, da ni šlo za naključno srečanje. Bistveno pa je, kot je ugotovilo sodišče, da tudi če je šlo sprva za naključje, ravnanje nasprotnega udeleženca v nadaljevanju ni bilo naključno, kar je pravilen zaključek. Kot je ugotovilo sodišče, je namreč iz posnetka nadzorne kamere razvidno, da je nasprotni udeleženec hodil proti prvi predlagateljici, jo gledal in ogovarjal. Glede na vsebino navedenih posnetkov tako ne gre za pavšalen zaključek. Drži sicer, da G. G. ni bila izrečena prepoved približevanja, glede na številne ostale kršitve nasprotnega udeleženca in ostale zaključke sodišča prve stopnje, pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Navedeno velja tudi glede H. H. 12. Glede na s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (številni telefonski klici in njihova vsebina, vsebina srečanja na tržnici G., stik z mld. I., dogodek v garaži itd.)2 sodišče druge stopnje ne dvomi v zaključek sodišča, da so predlagatelji zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca prestrašeni in da se (tudi) prva predlagateljica počuti zelo ogroženo, prestrašeno in ponižano. Gre torej za nadaljnje (psihično) nasilje, ki je v skladu s 3. členom ZPND prepovedano, zato je sodišče prve stopnje že izrečene ukrepe nasprotnemu udeležencu utemeljeno podaljšalo za obdobje nadaljnjih dvanajstih mesecev, pravilni razlogi glede tega so navedeni v 33. točki obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.

13. Glede na obrazloženo je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko in pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je zato, ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

14. Na podlagi osmega odstavka 22.a člena ZPND sodišče v postopku po tem zakonu o stroških postopka odloča po prostem preudarku. V okviru tega je upoštevan (ne)uspeh nasprotnega udeleženca s pritožbo, ki zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Glede predloga za denarno kaznovanje je razpisan nov narok za 8. 10. 2021, na katerega je vabljen tudi nasprotni udeleženec z vabilom na zaslišanje. 2 Razen navedb, na katere je bilo že odgovorjeno, ugotovljeno dejansko stanje tudi ni izpodbijano (glede mld. I., dogodka v garaži, dogodka pred trgovino J., itd).