Jedro

Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po tretjem odstavku 196. člena KZ je storjeno tedaj, ko storilec brez pooblastila, izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, material ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil. Razen določenega izvršitvenega ravnanja mora biti storilcu tega dejanja posebej dokazana njegova protipravnost in zavest o proizvodnji mamil, ki so ji oprema, material ali predhodne sestavine namenjene. V procesno pravnem smislu to pomeni, da morajo biti v opisu dejanja zajete okoliščine, s katerimi je posamezno izvršitveno dejanje konkretizirano, potem pravne podlage, ki utemeljujejo obstoj pooblastila in končno še okoliščine, ki omogočajo ugotovitev, da je storilec vedel za zgornje namene.

Izrek

1. Ob reševanju pritožbe okrožne državne tožilke, obdolženčevega zagovornika in obdolženca se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

2.

Pripor, ki je bil zoper obdolženega odrejen iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se podaljša.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje obd. B.F. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po tretjem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (KZ) ter mu po istem zakonskem določilu izreklo kazen tri leta zapora. Po prvem odstavku 49. člena KZ je bil obdolženemu vštet čas, ki ga je prestal v priporu, po četrtem odstavku 196. člena KZ mu je bilo odvzetih 60000 litrov anhidrida ocetne kisline ter po 69. členu KZ še žig družbe. Končno, obdolženi mora po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) plačati stroške kazenskega postopka. Povzeto je bilo storjeno s sodbo opr. št. K ...

Zoper sodbo so se pritožili okrožna državna tožilka, obdolženčev zagovornik ter obdolženi. Prva se je pritožila zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, odločbe o kazenski sankciji in odločbe o odvzemu premoženjske koristi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da obdolženega spozna za krivega dveh kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po tretjem odstavku 196. člena KZ, mu izreče še stransko - denarno kazen ter mu odvzame premoženjsko korist, kakor tudi zasežene telefonske aparate. Obdolženčev zagovornik se je pritožil zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Njegov predlog je, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da obdolženega obtožbe oprosti oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Kot rečeno, zoper sodbo se je pritožil še obdolženi. Pritožba je laična, iz njene obrazložitve pa je razumeti, da se pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in da se, enako kot njegov zagovornik zavzema za spremembo oziroma razveljavitev napadene sodbe.

Po zahtevi je pritožbeno sodišče o seji senata pravilno obvestilo zagovornika in obdolženega, po uradni dolžnosti pa še vrhovnega državnega tožilca. Seje se je udeležil le obdolženi in tako je bila ta opravljena po četrtem odstavku 378. člena ZKP.

Pritožbeni preizkus je pokazal naslednje: Materialnopravno izhodišče za presojo v obravnavani zadevi je določba tretjega odstavka 196. člena KZ, po kateri je kaznivo dejanje storjeno tedaj, ko storilec brez pooblastila, izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, material ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil. Razen določenega izvršitvenega ravnanja mora biti storilcu tega dejanja posebej dokazana njegova protipravnost in zavest o proizvodnji mamil, ki so ji oprema, material ali predhodne sestavine namenjene. V procesno pravnem smislu to pomeni, da morajo biti v opisu dejanja zajete okoliščine, s katerimi je posamezno izvršitveno dejanje konkretizirano, potem pravne podlage, ki utemeljujejo obstoj pooblastila in končno še okoliščine, ki omogočajo ugotovitev, da je storilec vedel za zgornje namene.

Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe obdolženčevi dve dejanji združilo v eno - nadaljevano kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po tretjem odstavku 196. člena KZ. Izrek sodbe v obeh primerih vsebuje opis izvršitvenih ravnanj ter okoliščin, iz katerih izhaja, da je obdolženi vedel, čemu je anhidrid ocetne kisline namenjen, ne pa tudi pravnih podlag, ki so terjale ali terjajo pridobitev navedenega pooblastila. V razlogih sodbe je sicer omenjen 7. člen Zakona o predhodnih sestavinah za prepovedano drogo, vendar je ta veljal v času storitve prvega dejanja, medtem, ko so bili v času storitve drugega dejanja v veljavi drugi predpisi, kot je to bilo sicer že obrazloženo v sklepu tega sodišča z dne 19.09.2008. Manjkajočih podlag ne more nadomestiti niti navedba, da obdolženi in družba d.o.o., za promet z anhidridom ocetne kisline nista imela dovoljenja organa, pristojnega za kemikalije. Dovoljenje in organ ne obstajata sama zase, temveč imata svoj izvor in funkcionalno opravičilo ravno v pravnih podlagah, ki morajo biti z vidika presoje protipravnosti dejanja preverljive in zato znane. Ker to v dani zadevi ni primer je izrek sodbe nerazumljiv (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), na kar je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (1. točka prvega odstavka 383. člena ZKP).

Čeravno se obdolženčev zagovornik moti, ko v pritožbi za zadostnost razlogov o odločilnih dejstvih terja obrazložitev okoliščin, "ki bi kazale na to, da je bila spojina (že - dod. sod.) uporabljena pri izdelavi prepovedane droge", je pritožbeno sodišče po drugi strani pri zapovedanem preizkusu ugotovilo, da sodba nima razlogov o tem, čemu je bil nabavljeni anhidrid ocetne kisline namenjen oziroma so razlogi, kot jih v tej zvezi podaja sodišče prve stopnje v precejšnji meri s seboj v nasprotju. Prezrte so namreč bile izpovedbe prič B.Š.Š., A.K., T.Š. in V.D., iz katerih smiselno enako izhaja, da gre pri anhidridu ocetne kisline za kemikalijo, ki se uporablja v dovoljenih dejavnostih, po izpovedbi (vsaj) V.L. pa tudi za proizvodnjo razstreliva, ki je lahko enako ko proizvodnja mamil, nedovoljena. Če je iz razlogov sodbe še razumeti, da je bil anhidrid ocetne kisline nabavljen za namene nedovoljene dejavnosti, ti v nadaljevanju, kljub predhodno ugotovljeni neznani končni destinaciji (10 stran sodbe), govore o domnevi, da je bil anhidrid "verjetno v tranzitu v ilegalne laboratorije v tujini" in nato že, da je obdolženi ravnal z direktnim naklepom, da bi na tak način "z nadaljnjo neevidentirano prodajo laboratorijem za izdelavo prepovedanih drog za višjo ceno od nabavne prišel do premoženjske koristi" (11 stran sodbe). Tisto kar v sodbi manjka so torej jasni in notranje skladni razlogi o tem, da je bila v ozadju nabave anhidrida ocetne kisline proizvodnja mamil in ne morebiti katera druga nedovoljena dejavnost ter da je obdolženi v času nabave to vedel. Gre za drugo kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je z ozirom na njene učinke, enako kot prva, pritožbenemu sodišču preprečevala, da bi se ukvarjalo s povzetimi prizadevanji vseh treh pritožnikov in je odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392. člena ZKP).

V ponovljenem sojenju bo sodišče prve stopnje ugotovljeni kršitvi določb kazenskega postopka odpravilo, v okvirih lastne stvarne pristojnosti pa bo preizkusilo vsa pritožbena prizadevanja, s katerimi se pritožbeno sodišče, kot rečeno ni moglo ukvarjati. Pri tem bo posebno pozornost posvetilo razmejitvi proizvodnje in prometa anhidrida ocetne kisline, ko gre za dovoljene in nedovoljene dejavnosti ter razmejitvi, ko gre pri proizvodnji in prometu te kemikalije zgolj za nedovoljeno dejavnost. Ko je sodba razveljavljena in ko se obdolženec nahaja v priporu, mora pritožbeno sodišče preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor in ga s sklepom podaljšati ali odpraviti (sedmi odstavek 392. člena ZKP). Ne oziraje se na razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje je obdolženi glede na zbrane in izvedene dokaze še vedno utemeljeno osumljen, da je storil v izreku sodbe navedeni kaznivi dejanji. Okoliščine v zvezi z naročanjem, prevozom in nadaljnjo usodo anhidrida ocetne kisline so več kot nenavadne in v zadostni meri kažejo na povezavo z nedovoljeno dejavnostjo. Razen tega je posredi utemeljeni sum za kaznivo dejanje, ki upoštevaje kaznovalni okvir ni lahko, upoštevaje njegov obseg pa je to dejanje z daljnosežnimi škodljivimi posledicami, ki so v delu tudi nepopravljive. Končno, že je bilo ugotovljeno, da je bilo drugo dejanje storjeno v času poizvedovanj v zvezi s prvim kaznivim dejanjem in da je obdolženi, kljub upokojitvi, poslovno še zmeraj aktiven. Gre torej za okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da obdolženi utegne z izpustitvijo na prostost, kazniva dejanja ponavljati, hkrati pa je ta, glede na njihovo težo in naravo tolikšna, da je ni mogoče odpraviti s katerim izmed milejših ukrepov.