Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Na izvršilni naslov je sodišče v izvršilnem postopku zaradi načela stroge formalne legalitete v celoti vezano.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor kot neutemeljen.
2. Zoper sklep so se pravočasno pritožile dolžnice brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navajajo, da je zavrnitev ugovora nedopustna. Izpostavljajo, da se izvršba nanaša na stanovanjsko hišo, ki je njihov dom. Stanje družine je že dlje časa zelo težko in ogroženo, saj je prva dolžnica prejemnica denarne socialne pomoči, ki je njihov edini prejemek. Poudarjajo, da bi glede na zelo slabo in težko situacijo in okoliščine celotne družine sodišče moralo že po uradni dolžnosti odločiti drugače, jih vsaj opozoriti v sklepu o izvršbi ali izvršbo odložiti glede na to, da je hiša njihov dom in da je prisoten mladoletni otrok. Sodišče ni upoštevalo in ni odločalo o celotnem ugovoru zoper sklep o izvršbi, temveč le o znesku oziroma višini upnikove izmišljene terjatve. Upoštevalo tudi ni, da jih podjetnik iz V. S. M. izsiljuje in jim grozi, da mu plačajo 100.000,00 EUR, s čimer bi dobile hišo nazaj, vse z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi na nezakonit način. Iz istega razloga izpodbijajo stroške upnika v sklepu pod točko I., kakor tudi določitev izvršitelja. Poudarjajo, da že tako premožnemu M. ne bo povzročena nobena škoda, njim pa bo storjena nenadomestljiva materialna škoda in škoda na zdravju. Sodišču druge stopnje smiselno predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ter predlog za izvršbo zavrne.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je v konkretni zadevi sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 11. 3. 2020 dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki ga predstavlja sodna poravnava Okrajnega sodišča v Šentjurju P 44/2017 z dne 1. 3. 2019. 5. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da mora biti skladno z drugim odstavkom 53. členom ZIZ ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Ob tem je pojasniti tudi, da so dopustni ugovorni razlogi zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova tisti, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedeni v prvem odstavku 55. člena ZIZ in da mora sodišče pri odločanju o ugovoru skladno z drugim odstavkom 55. člena ZIZ paziti na obstoj ugovornih razlogov iz 1. do 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ po uradni dolžnosti.
6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče v konkretnem primeru ni dovolilo izvršbe zaradi izterjave denarnega zneska 60.000,00 EUR, temveč je po predlogu upnika na podlagi predložene sodne poravnave dovolilo izvršbo zaradi izpraznitve in izročitve upnikovih nepremičnin in dovolilo izterjavo stroškov izvršilnega postopka.
7. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je bila izvršba dovoljena na podlagi izvršilnega naslova, ki ga predstavlja predložena sodna poravnava. Skladno z drugim odstavkom 17. člena ZIZ je namreč izvršljiva sodna poravnava izvršilni naslov. Na izvršilni naslov pa je sodišče v izvršilnem postopku zaradi načela stroge formalne legalitete v celoti vezano in ne more več presojati njegove pravilnosti in zakonitosti. Ob ugovornih razlogih je zato sodišče prve stopnje ugovor z izpodbijanim sklepom pravilno zavrnilo kot neobrazložen in s tem neutemeljen.
8. V pritožbi šele prvič izpostavljenih okoliščin, da hiša predstavlja njihov dom, o težkem socialnem položaju in o nenadomestljivi škodi, ki jo bodo zaradi izvršbe dolžnice utrpele, zaradi katerih bi po pritožbenih navedbah sodišče moralo predmetno izvršbo odložiti, sodišče druge stopnje v tem pritožbenem postopku ne more upoštevati in presojati njihove utemeljenosti, saj je predmet tega pritožbenega preizkusa zgolj presoja pravilnosti in zakonitosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora dolžnic zoper sklep o dovolitvi izvršbe. Pritožnicam pa je ob teh navedbah pojasniti, da lahko v nadaljnjem postopku ob pogojih iz 71. člena ZIZ pred sodiščem prve stopnje predlagajo odlog izvršbe.
9. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in ker sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).