Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se vloži zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji v upravnem sporu. Če revizija formalno sicer izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, vendar pa so njeni ugovori in očitki nezakonitosti usmerjeni zgolj proti odločitvi tožene stranke, revizija po vsebini izpodbija upravni akt tožene stranke, ki je bil predmet presoje v prvostopenjskem postopku upravnega spora. Ker z revizijo upravnega akta tožene stranke ni dovoljeno izpodbijati, je takšno revizijo treba zavreči. Stranka si z revizijo, ki ne vsebuje upoštevnih ugovorov, ki bi lahko bili predmet vsebinske revizijske presoje, ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Za vsebinsko prazno pravno sredstvo stranka nima pravnega interesa.
I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), s katero je tožnici za obdobje od 12. 11. do 31. 12. 2012 dodatno odmerila davek od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanj DDPO) za leto 2012 od davčne osnove 771.997,00 EUR v znesku 138.959,00 EUR in obresti v znesku 1.201,86 EUR.
2. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinjalo z razlogi, ki sta jih v obrazložitvi v pravnem in dejanskem pogledu navedla prvostopenjski in pritožbeni organ in jih v izogib ponavljanju posebej ni navedlo (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Dodatno je tudi obrazložilo, da niso utemeljeni tožničini ugovori, da je bil FURS v obravnavanem primeru dolžan izvršiti cenitev davčne osnove v skladu z 68. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), prav tako pa tudi ne, da je obrazložitev izpodbijane odločbe v nasprotju z njenim izrekom in da je ni mogoče preizkusiti. Po presoji sodišča prve stopnje je izpodbijana odločba zato pravilna in zakonita.
3. Tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje s 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja vse revizijske razloge iz prvega odstavka 85. členaZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni, pri čemer ne navede predloga, kako naj bi bila sodba spremenjena. Podrejeno predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.
K I. točki izreka
4. Revizija ni dovoljena.
5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Revizija pa ni dovoljena, če nastopi kateri od primerov iz tretjega odstavka 83. člena ZUS-1.2
6. Glede na 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Ta pogoj je glede na okoliščine predmetne zadeve izpolnjen. Vendar pa revizija ni dovoljena, ker ni vložena zoper akt, ki se lahko izpodbija z revizijo, revident pa zanjo tudi nima pravnega interesa.
7. Revizija se skladno z ZUS-1 lahko vloži zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji v upravnem sporu (prvi odstavek 83. člena ZUS-1) oziroma zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila ugotovljena ničnost izpodbijanega upravnega akta po 68. členu tega zakona (prvi odstavek 95. člena ZUS-1). Revizija je po ustaljeni sodni praksi samostojno pravno sredstvo,3 ki mora imeti konkretizirane revizijske razloge, saj je celoten revizijski preizkus zakonitosti sodbe sodišča prve stopnje, vključno s preizkusom pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti, mogoč le v mejah postavljenih revizijskih trditev.4 Za revizijo pa je zgolj vsebinsko ponavljanje tožbenih navedb neupoštevno.5
8. Glede na to, da revidentka z vloženo revizijo formalno sicer izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, vendar pa so njeni ugovori in očitki nezakonitosti usmerjeni zgolj proti odločitvi tožene stranke, revidentka po vsebini z revizijo v resnici izpodbija upravni akt tožene stranke, ki je bil predmet presoje v prvostopenjskem postopku upravnega spora. Revizija po vsebini skoraj v celoti zgolj ponavlja tožbene navedbe, s katerimi se je izpodbijala uvodoma navedena odločba FURS. Tega dejstva ne spremenijo niti podani ugovori, ki jih glede zatrjevane nezakonitosti sodbe sodišča prve stopnje revizija zgolj kratko, pavšalno in nekonkretizirano navrže (str. 14, točka XII. revizije); le-te pa tudi po svoji kvaliteti ne pomenijo ugovorov, ki bi lahko bili predmet revizijske presoje. Ker z revizijo upravnega akta tožene stranke ni dovoljeno izpodbijati, tudi presoja Vrhovnega sodišča v tej zadevi ni dovoljena in jo je že iz tega razloga treba zavreči (tretji odstavek 83. člena ZUS-1).
9. Revizijo Vrhovno sodišče zavrne kot neutemeljeno, če njeni vsebinski razlogi ne prepričajo Vrhovnega sodišča v nezakonitost izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje (92. člen ZUS-1). Če upoštevnih vsebinskih ugovorov v reviziji ni, se do njihove (ne)utemeljenosti Vrhovno sodišče sploh ne more opredeljevati. Zato Vrhovno sodišče poudarja, da si stranka z revizijo, ki ne vsebuje upoštevnih ugovorov, ki bi lahko bili predmet vsebinske revizijske presoje, ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Za vsebinsko prazno pravno sredstvo stranka torej nima pravnega interesa (tretji odstavek 83. člena ZUS-1). Zato je revizijo treba zavreči tudi iz tega razloga.
10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo moralo zavreči kot nedovoljeno.
K II. točki izreka
11. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. - 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1. 2 Po tej določbi revizija ni dovoljena v volilnih zadevah, v sporih, v katerih je dovoljena pritožba, ter v primeru, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. 3 Tako v sodbah X Ips 269/2006 z dne 23. 4. 2009, X Ips 1063/2006 z dne 27. 5. 2010, X Ips 336/2013 z dne 8. 6. 2015, X Ips 93/2014 z dne 24. 2. 2016, v sklepu X Ips 255/2014 z dne 18. 1. 2017 in drugih. 4 Glej tudi sodbo in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 328/2009 z dne 26. 8. 2009. 5 Tako npr. sodba Vrhovnega sodišča X Ips 293/2016 z dne 24. 1. 2018, 8. točka obrazložitve in tam citirana sodna praksa.