Videonadzor javne površine

Datum

04.03.2025

Številka

07120-1/2025/83

Kategorije

Sklepno vas obveščamo, da je IP glede videonadzora že izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop 2/?id=13176&asId=as0&search=&tag%5B%5D=Video+in+avdio+nadzor&oseba=&pubfromdate=&pubtodate=&sub=Iskanje.

Društva, Občine, Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 26.2.2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede namestitve video nadzornih kamer na zadružnem domu, ki služi kot objekt krajevne skupnosti, društev in gostinske dejavnosti.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1. Za izvajanje videonadzora mora upravljavec zagotoviti primerno pravno podlago skladno z ZVOP-2 oz. Splošno uredbo. Določbe 3. poglavja ZVOP-2 (členi 76 – 80) določajo posebna pravila za izvajanje videonadzora. Uporaba določb ZVOP-2 bo odvisna od tega, katera površina se snema (dostop v uradne službene ali poslovne prostore ali videonadzor javne površine).

2. Odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora je vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati.

3. 76. člen ZVOP-2 v 3., 4., 5. in 6. odstavku predpisuje način obveščanja posameznikov o izvajanju videonadzora z objavo ustreznega obvestila. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove.

Obrazložitev

Lepo vas pozdravljamo.

IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka nima zakonskih pooblastil za presojo zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov in morebitnih kršitev pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo. V nadaljevanju vam zato podajamo zgolj splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašimi vprašanji.

Odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora je vedno na upravljavcu osebnih podatkov (v navedenem primeru na krajevni skupnosti, lahko pa gre tudi za skupno upravljavstvo, kar je odvisno od okoliščin konkretnega primera), ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti konkretnih rešitev, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je takšna obdelava osebnih podatkov zakonita.

Za videonadzor v najširšem smislu se šteje uporaba video kamer za sistematično snemanje, prenos in shranjevanje žive slike z ene lokacije na drugo, prav tako pa tudi vse rešitve, ki zajemajo zgolj prenos žive slike brez snemanja (t.i. podaljšano oko). Videonadzor je sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. Splošna uredba področja videonadzora podrobneje ne ureja, dopušča pa podrobnejšo ureditev v nacionalni zakonodaji, zato je za zakonito izvajanje videonadzora potrebno poleg splošnih določb ZVOP-2 in Splošne uredbe upoštevati še določbe 3. poglavja ZVOP-2 (členi 76 - 80), ki določa posebna pravila za izvajanje videonadzora.

Uporaba določb ZVOP-2 bo odvisna od tega, katera površina se snema. V delu, kjer bi kamere na stavbi snemale dostop v uradne službene ali poslovne prostore (v vašem primeru torej vhod v gostinski lokal, prostore krajevne skupnosti) se videonadzor izvaja skladno s 77. členom ZVOP-2, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, zaradi zagotavljanja nadzora vstopa v te prostore ali izstopa iz njih ali če zaradi narave dela obstaja možnost ogrožanja zaposlenih.

V kolikor gre za videonadzor na javnih površinah, se uporabijo določbe 80. člena ZVOP-2. Videonadzor na javnih površinah, ki so opredeljene v zakonu, ki ureja urejanje prostora, je dopusten le v primerih, kadar je to potrebno zaradi obstoja resne in utemeljene nevarnosti za življenje, osebno svobodo, telo ali zdravje ljudi, varnost premoženja upravljavca ali varovanje tajnih podatkov upravljavca ali obdelovalca v prenosu in teh namenov ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ki manj posegajo v pravice iz prvega odstavka 1. člena ZVOP-2. Videonadzor javnih površin je dovoljen tudi za namene varovanja varovanih oseb ter posebnih objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, Slovenska vojska, pristojni organi za področje varnosti države, pravosodna policija, oziroma varovanja drugih prostorov, zgradb ali območij, ki jih je treba varovati na podlagi zakona, in sicer samo v obsegu in trajanju, potrebnem za doseganje namena.

Opredelitev javne površine je določena v Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O, ZUreP-3). Skladno s 17. točko 3. člena ZUreP-3 je javna površina praviloma odprta prostorska ureditev, namenjena splošni rabi, naravna ali ustvarjena z gradbenimi ali drugimi posegi v prostor, kot so cesta, ulica, pasaža, trg, tržnica, atrij, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, otroško igrišče, športno igrišče ter druga površina za rekreacijo in prosti čas; javna površina je grajena ali zelena; javna površina je lahko v lasti države, občine ali v zasebni lasti.

Videonadzor se lahko uvede oz. izvaja le, če ne obstaja milejši ukrep, ki manj posega v pravice posameznika do varstva osebnih podatkov oz. zasebnosti. Pri izvajanju videonadzora pa je treba upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov (točka (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe), skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Videonadzor se lahko tako skladno z drugim odstavkom 80. člena ZVOP-2 izvaja le glede tistih bližnjih ali povezanih delov javne površine in v obsegu, kjer je treba varovati navedene interese. Predlagamo vam, da preučite, ali obstaja milejši ukrep za zagotovitev varnosti premoženja upravljavca, ob eventualnem snemanju pa kamere usmerite tako, da bodo dejansko snemale samo dele javne površine, kjer obstaja nevarnost ogrožanja premoženja upravljavca in v primernem obsegu (npr. vklop kamer samo ponoči, če obstaja nevarnost vandalizma predvsem v nočnih urah). Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, se videonadzor javnih površin ne sme izvajati.

dr. Jelena Virant Burnik,

Upravljavec pred obdelavo opravi oceno učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov, kadar je možno, da bi lahko vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Ocena učinka je lahko obvezna glede določenih obdelav osebnih podatkov. Katere so te obdelave, lahko preverite na Seznamu dejanj obdelav osebnih podatkov, za katere velja zahteva po izvedbi ocene učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov po 4. odstavku člena 35 Uredbe (EU) 2016/679, ki je priloga k smernicam Ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov in je dostopen na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Seznam_dejanj_obdelav_osebnih_podatkov__za_katere_velja_zahteva_po_izvedbi_ocene_ucinka_v_zvezi_z_varstvom_osebnih_podatkov.pdf.

IP posebej opozarja, da v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZVOP-2 odločitev o uvedbi videonadzora sprejme predstojnik, direktor ali drug pooblaščen posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja kot upravljavca. V pisni odločitvi morajo biti obrazloženi razlogi za uvedbo videonadzora.

IP nadalje pojasnjuje, da 76. člen ZVOP-2 v 3., 4., 5. in 6. odstavku predpisuje način obveščanja posameznikov o izvajanju videonadzora z objavo ustreznega obvestila. Omenjeno velja za vse posameznike, ki so lahko izpostavljeni videonadzoru (torej poleg obiskovalcev, dostave, tudi zaposleni tudi morebitne druge osebe). Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora in da se lahko vstopu v nadzorovano območje odpove. Takšno obvestilo mora poleg informacij iz prvega (in drugega) odstavka 13. člena Splošne uredbe obvezno vsebovati naslednje informacije:

1. pisno ali nedvoumno grafično opisano dejstvo, da se izvaja videonadzor;

2. namene obdelave, navedbo upravljavca videonadzornega sistema, telefonsko številko ali naslov elektronske pošte ali spletni naslov za potrebe uveljavljanja pravic posameznika s področja varstva osebnih podatkov;

3. informacije o posebnih vplivih obdelave, zlasti nadaljnje obdelave;

4. kontaktne podatke pooblaščene osebe (telefonska številka ali naslov e-pošte);

informacijska pooblaščenka

5. neobičajne nadaljnje obdelave, kot so prenosi subjektom v tretje države, spremljanje dogajanja v živo, možnost zvočne intervencije v primeru spremljanja dogajanja v živo.

Namesto objave v obvestilu se lahko obveščanje posameznika izvede tudi na način, da upravljavec informacije iz prvega (in drugega odstavka) 13. člena Splošne uredbe in informacije iz 3. do 5. točke obvestila iz 76.člena ZVOP-2 objavi na spletnih straneh in ne na samem obvestilu. V tem primeru mora na obvestilu iz prejšnjega odstavka objaviti spletni naslov, kjer so te informacije dostopne (URL naslov spletne strani, poleg tega pa lahko tudi QR kodo). Šteje se, da je s takšnim obvestilom posameznik obveščen o obdelavi osebnih podatkov.

IP posebej opozarja, da mora upravljavec zagotoviti informacije tako iz prvega kot tudi drugega odstavka 13. člena Splošne uredbe. ZVOP-2 sicer predpisuje, da obvestilo o videonadzoru vsebuje informacije iz prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe, vendar obveznost zagotovitve informacij iz drugega odstavka 13. člena izhaja neposredno iz Splošne uredbe, zato je navedene informacije treba zagotoviti, četudi ZVOP-2 tega posebej ne predpisuje.

IP dodatno izpostavlja, da mora upravljavec za zakonito obdelovanje osebnih podatkov izpolnjevati vse obveznosti, ki jih predpisujeta Splošna uredba in ZVOP-2, zlasti zahteve glede varnosti osebnih podatkov (24. in 32. člen Splošne uredbe); vodenja evidenc dejavnosti obdelave (30. člen Splošne uredbe) in dnevnika obdelave (22. člen ZVOP-2 v povezavi z dvanajstim odstavkom 76. člena ZVOP-2); zagotavljanja ustreznega roka hrambe videoposnetkov (deveti odstavek 76. člena ZVOP-2); ureditve pogodbenega razmerja z morebitnim pogodbenim obdelovalcem (28. člen Splošne uredbe) itd.

Za več informacij v zvezi z videonadzorom vas napotujemo še na smernice IP o videonadzoru:

https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora