Jedro

Število kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil obdolženec, način in okoliščine, v katerih naj bi jih izvršil, kot tudi podatki o njegovem prejšnjem življenju (obdolženec je že bil obsojen zaradi enakovrstnih kaznivih dejanj) so tiste posebne okoliščine, ki tudi po mnenju pritožbenega sodišča opravičujejo bojazen, da bi obdolženec na prostosti utegnil ponavljati kazniva dejanja.

Izrek

Pritoža zagovornika obdolženega L. G. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Senat Temeljnega sodišča v X, enota v X je z izpodbijanim sklepom obdolženemu L. G. na predlog preiskovalnega sodnika (2. odst. 197. čl. ZKP) podaljšal pripor še za 8 dni, to je do vključno 17.12.1993 do 12.40 ure zaradi pripornega razloga po 3. točki 2. odst. 191. čl. ZKP. Obdolženec je v priporu od 9.11.1993 od 12.40 ure dalje.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil zagovornik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni in pripor odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Število obravnavanih kaznivih dejanj, način in okoliščine, v katerih naj bi jih obdolženec storil ter podatki o njegovem prejšnjem življenju so tudi po presoji sodišča druge stopnje tiste posebne okoliščine, ki opravičujejo bojazen, da bi obdolženec utegnil na prostosti ponavljati kazniva dejanja.

Obdolženec je utemeljeno osumljen večjega števila kaznivih dejanj in sicer: 8 kaznivih dejanj ponarejanja listin po 3. odst. 186. čl. KZ RS, kaznivega dejanja goljufije po 2. odst. 171. čl. KZ RS in 4 kaznivih dejanj poskusa kaznivega dejanja goljufije po 2. odst. 171. čl. KZ RS v zvezi s čl. 19 KZ RS. Navedena kazniva dejanja naj bi izvrševal od meseca junija 1993 do novembra 1993, ko je bila njegova dejavnost prekinjena z aretacijo. Obdolžencu se očita, da naj bi ponarejal in uporabljal osebne izkaznice ter različno dokumentacijo, potrebno za pridobitev bančnih kreditov, pri čemer naj bi pri kaznivih dejanjih goljufije zasledoval namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, ne pa zgolj pridobitev kredita, kot navaja pritožnik.

Navedene okoliščine kaznivih dejanj ter njihov obseg že same po sebi opozarjajo na nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj. Takšen sklep je toliko bolj osnovan, če se pri tem še upošteva, da je obdolženec doslej že bil sodno kaznovan zaradi različnih kaznivih dejanj, med drugim tudi zaradi kaznivih dejanj zoper tuje premoženje, pri čemer so mu bile izrečene tudi daljše, nekajletne zaporne kazni. Tudi ti podatki, ne glede na to, da je obdolženec zadnjo zaporno kazen prestal v letu 1983, kažejo na določena nagnjenost obdolženca k izvrševanju kaznivih dejanj, zato je predpostavka sodišča prve stopnje o možnem ponavljanju takšnih ali drugačnih kaznivih dejanj povsem realna.

Tudi razlogi, s katerimi sodišče prve stopnje opravičuje potrebno o podaljšanju pripora za 8 dni so upravičeni, saj je javnemu tožilcu ta čas potreben za proučitev spisa in odločitev o tem ali naj zoper obdolženca vloži obtožbo ali odstopi od kazenskega pregona.

Po navedenem je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

Pravna podlaga za uporabo predpisov bivše SFRJ (ZKP, KZ SFRJ) je podana v 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91/I z dne 25.6.1991).