Jedro

Vročilnica predstavlja javno listino, za katero velja domneva resničnosti tega, kar se v njej potrjuje ali določa. Takšna domneva torej velja tudi glede opredeljene vsebine sodne pošiljke na vročilnici. Dovoljeno je dokazovati neresničnost ugotovljenih dejstev v javni listini. Trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je na strani tistega, ki dokazno moč javne listine izpodbija. Vendar tožeča stranka dokazne vrednosti vročilnice, ki jo je podpisala 25. 11. 2013, ni uspela izpodbiti zgolj s trditvami, da v poštni pošiljki ni bilo tudi plačilnega naloga za doplačilo sodne takse.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 16. 1. 2014 je prvostopenjsko sodišče razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 48425/2013 z dne 5. 4. 2013 tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in postopek ustavilo. Odločitev je oprlo na določbo tretjega odstavka 105a člena ZPP in na ugotovitev, da tožeča stranka kljub pozivu sodišča ni doplačala dolžne sodne takse v postopku.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je v pritožbenem roku pritožbo vložila tožeča stranka. Zatrjevala je, da ni prejela plačilnega naloga za plačilo sodne takse in se pri tem sklicevala na očitno pomoto na strani sodišča. 3. Prvostopenjsko sodišče je dne 11. 2. 2014 s sklepom tožeči stranki naložilo povrnitev stroškov postopka tožene stranke v znesku 371,10 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Svojo odločitev je oprlo na odločitev iz sklepa z dne 16. 1. 2014 in na določbo prvega odstavka 154. člena ZPP.

4. V pritožbenem roku je pritožbo zoper sklep z dne 11. 2. 2014 vložila tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v obravnavanje prvostopenjskemu sodišču hkrati z odločanjem o glavni stvari.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 16. 1. 2014

6. Edini relevanten pritožbeni očitek se nanaša na zatrjevanje, da naj sodišče tožeči stranki ne bi vročilo plačilnega naloga za doplačilo sodne takse. Na ta način tožeča stranka izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je bila s plačilnim nalogom pozvana na doplačilo sodne takse v smislu drugega odstavka 105.a člena ZPP.

7. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bila tožeča stranka s sklepom z dne 22. 11. 2013 pozvana k dopolnitvi tožbe z navedbo dejstev, na katere opira zahtevek in ponudi dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Prejem tega sklepa tožeča stranka v pritožbi izrecno priznava. Iz sodnega spisa pa je hkrati razvidna odredba pooblaščene osebe o pošiljanju naloga za doplačilo takse za redni postopek (list. št. 76), kateri je priložena kopija plačilnega naloga (list. št. 77). Iz s strani tožeče stranke podpisane vročilnice dne 25. 11. 2013 (pripeta k list. št. 15) je razvidna opredelitev vsebine poštne pošiljke z navedbo dveh standardiziranih oznak sodnih pisanj in sicer g.P8-vl(d1), Nal-34a-1(d5). Prva oznaka pomeni standardizirano oznako sklepa o pozivu tožeči stranki na dopolnitev tožbe (redna št.16), druga oznaka pa standardizirano oznako plačilnega naloga za plačilo sodne takse.

8. Vročilnica predstavlja javno listino, za katero velja domneva resničnosti tega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Takšna domneva torej velja tudi glede opredeljene vsebine sodne pošiljke na vročilnici. V skladu s četrtim odstavek 224, člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati neresničnost ugotovljenih dejstev v javni listini. Trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je na strani tistega, ki dokazno moč javne listine izpodbija. Vendar tožeča stranka dokazne vrednosti vročilnice, ki jo je podpisala 25. 11. 2013 ni uspela izpodbiti zgolj s trditvami, da v poštni pošiljki ni bilo tudi plačilnega naloga za doplačilo sodne takse. Za to ne zadostuje niti pavšalno pritožbeno sklicevanje, da naj bi se podobne pomanjkljivosti na sodišču že dogajale. V primeru dejanskega neskladja med vsebino sodne pošiljke in navedeno specifikacijo na vročilnici, bi tožeča stranka nedvomno imela možnost, da ob ustrezni skrbnosti po prevzemu sodne pošiljke sodišče na zatrjevano pomanjkljivost opozori. Pri tem pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v okviru obravnavane pritožbe zoper sklep z dne 16. 1. 2014 pritožbeno sodišče ne more kot relevantne upoštevati navedbe tožeče stranke v pritožbi z dne 5. 3. 2014 zoper sklep z dne 11. 2. 2014 v delu ko se sklicuje na zatrjevano skrbno postopanje tožeče stranke ob prevzemu sodne pošiljke.

9. Ker tožeča stranka ni uspela izpodbiti dokazne vrednosti vročilnice, se tako izkaže, da je prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 16. 1. 2014 pravilno postopalo skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 11. 2. 2014

10. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo zoper sklep z dne 16. 1. 2014, se tako izkažejo kot neutemeljeni pritožbeni razlogi, s katerimi poskuša izpodbiti pravilnost odločitve sodišča v sklepu z dne 16. 1. 2014. Tožeča stranka v pritožbi ni izpodbijala same odmere stroškov postopka tožene stranke, katerih povrnitev je naložilo v breme tožeče stranke. Odločitev prvostopenjskega sodišča je zato materialnopravno pravilna in ima podlago v prvem odstavku 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 158. člena ZPP.

11. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo.