Jedro

Tožnica bi morala z izpolnitvijo ustreznih postavk v vlogi najprej izkazati slabe stanovanjske razmere, ki bi jo upravičevale do določenega števila točk, s katerimi bi lahko konkurirala za dodelitev stanovanja. Sam ogled stanovanja pa kot dokaz za ugotovitev dejanskega stanja ne more nadomestiti neoznačenih postavk v vlogi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka ugotovil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 370 točk ter se z doseženim številom točk uvršča na 647 mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine – lista A2; ter v 2. točki izreka navedel, da bodo stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A2, ki so dosegli nad vključno 550 točk. V obrazložitvi je navedel, da je ocenjeval navedbe glede na vloženo vlogo ter priznal tožnici 190 točk, ker je najemnica oziroma podnajemnica tržnega stanovanja, v okviru stanovanjskega statusa; 50 točk, ker je prosilka ženska z več kot 12 leti delovnega dobe: v okviru poglavja III prednostne kategorije prosilcev, 12. državljani z daljšo delovno dobo; ter 130 točk v kategoriji stalnost bivanja v Mestni občini A. Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil ter navedel, da so bile tožnici dodeljene točke po vseh postavkah, ki jih je uveljavljala v vlogi. V zvezi z ugovorom, da ni upošteval kriterijev točkovanja, se sklicuje na šesti odstavek 87. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1), ki določa, da lahko najemodajalec v posameznem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem posebej dodeli prednostne kategorije prosilcev, ter da v konkretnem javnem razpisu brezposelne samske osebe niso bile opredeljene kot prednostna kategorija prosilcev. Bivanja v neprimernem stanovanju in zdravstvenih razmer tožnica v vlogi ni uveljavljala: Točka „2. Kvaliteta bivanja“ po postavki „2.1 Bivanje v neprimernem stanovanju“, niti ni uveljavljala zdravstvenih razmer pod točko „7. Zdravstvene razmere“ po postavki 7.2 Kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana. Ta dejstva prvič navaja v pritožbi, ter bi se jih v pritožbenem postopku lahko upoštevalo le, če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v času do sestave prednostne liste. V zvezi z ogledom pa navaja, da je prvostopni organ skladno z določili javnega razpisa z ogledom preveril le stanovanjske razmere tistih upravičencev, ki so na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali največje število točk glede na število razpisanih stanovanj. Z ogledi je torej le preverjal resničnost vlog in podatkov.

Tožnica v tožbi navaja, da biva v neprimernih bivalnih okoliščinah, v sobi, ki je spremenjena v bivalno enoto, v skupni izmeri 19,22 m2. V stanovanju je poleti, ko pripeka sonce, nemogoče prebivati. Zdravstvenega stanja ter da je prejemnica denarne socialne pomoči ni uveljavljala, ker je ni nihče poučil ter tega kot laik ni vedela. Meni, da bi z ogledom dejanskih bivalnih razmer bistveno pridobila v točkovanju, glede kvalitete bivanja ter bi to vplivalo tudi na zdravstveno stanje, zato vztraja, da se točkovanje vloge opravi ponovno in preuči vloga na podlagi dejanskega stanja in ne le na podlagi ocene listinskih dokazov. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da tožnica v vlogi ni navajala neprimernosti z označbo ustrezne točkovalne kategorije, navedla je le preobremenjenost stavbe zaradi prevelikega števila uporabnikov. V zvezi z zdravstvenimi razmerami pa meni, da tudi kolikor bi ji dodatne točke bile v tem okviru priznane, bi prejela le 80 točk, skupaj torej 450 točk, kar še vedno ni dovolj.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopnega organa, ugotovitev števila točk na podlagi 15. Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, s katerimi tožnica ne dosega praga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Na podlagi upravnega spisa in vloge tožnice ter prvostopne odločbe je ugotoviti, da je prvostopni organ točkoval tožnici vse v vlogi označene postavke. Z navedbo podatkov ter označevanjem posameznih postavk v vlogi prosilci podajo izjavo o svojih stanovanjskih, socialno – zdravstvenih in drugih razmerah ter s tem uveljavljajo točke za te razmere. Prvostopnemu organu torej ni mogoče očitati, da je katero od posameznih postavk, navedeno v vlogi napačno ocenil. Presoditi je torej treba, ali je tožnica v pritožbenem postopku uveljavljala razloge, ki bi jih moral upoštevati drugostopni organ. V zvezi s tem pa sodišče sledi drugostopnemu organu, da nobena od navedb v pritožbi (neupoštevanje socialnih, zdravstvenih in finančnih težav; neupoštevana kvaliteta bivalnih razmer) ni taka, da je tožnica upravičeno ni mogla navesti v vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem oziroma v času do sestave prednostne liste, ko je prvostopni organ odločal oziroma v pritožbi ni upravičila zakaj tega ni storila v prvostopnem postopku. V zvezi s posameznimi vsebinskimi ugovori, ki jih tožnica ponavlja tudi v tožbi, se zato sodišče v celoti sklicuje na obrazložitev drugostopnega organa. Ugotoviti je namreč, da glede upoštevanja bivanja v neprimernem stanovanju tožnica v vlogi ni uveljavljala točkovanja v točki „2. Kvaliteta bivanja“, po postavki „2.1 Bivanje v neprimernem stanovanju“. Šlo je za postavko v vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, s katero bi lahko tožnica to, kar navaja v pritožbi in v upravnem sporu, uveljavljala v vlogi. Enako velja za uveljavljanje zdravstvenih razmer pod točko „7. Zdravstvene razmere“. Sodišče ne more slediti njenemu ugovoru, da kot laik ni vedela, da bi jih lahko uveljavljala in je bila na to opozorjena po oddaji vloge. Vloga za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je obrazec, ki ga je tožnica sama izpolnila in je določene postavke, ki so ji bile upoštevane, tudi zaznamovala. Obrazec pomeni zapolnitev trditvene podlage prosilca in že s samo sestavo opozarja na postavke, ki bodo pri točkovanju upoštevane. Razlog, zakaj si organ ni ogledal stanovanja, je naveden v drugostopni odločbi. Tožnica bi morala namreč z izpolnitvijo ustreznih postavk v vlogi najprej izkazati slabe stanovanjske razmere, ki bi jo upravičevale do določenega števila točk, s katerimi bi lahko konkurirala za dodelitev stanovanja. Sam ogled pa kot dokaz za ugotovitev dejanskega stanja ne more nadomestiti neoznačenih postavk v vlogi.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Odločitev o stroških postopka, ki jih je v odgovoru na tožbo zaznamovala tožena stranka (II. točka izreka), temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.