Jedro

ZCes-1 ter odlok o občinskih cestah, ki sta pravni podlagi za izdajo dovoljenja za zaporo ceste, tožniku kot uporabniku javne ceste ne priznavata pravic, obveznosti ali pravnih koristi, ki bi mu dajale lastnost stranskega udeleženca v postopku izdaje dovoljenja za zaporo občinske ceste. Pravico sodelovati v postopku dajejo predpisi le osebi, na predlog katere je bil začet postopek izdaje dovoljenja, tretjim osebam (npr. drugim uporabnikom ceste) pa takšne pravice ne priznavajo. V postopkih izdaje dovoljenj za zapore cest se namreč varuje predvsem javni interes varnosti cestnega prometa, za uresničevanje katerega skrbi po uradni dolžnosti občinska uprava.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je župan Občine Kidričevo ugodil pritožbi tožnika, sklep Občinske uprave Občine Kidričevo št. 711-9/2012 z dne 9. 1. 2013 je odpravil in nadomestil z izpodbijano odločbo (1. točka izreka), predlog tožnika za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo Občine Kidričevo št. 371-24/2012 z dne 24. 5. 2012, pa je zavrgel (2. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe župan občine pojasnjuje, da je tožnik dne 28. 1. 2013 vložil pritožbo zoper sklep Občinske uprave Občine Kidričevo št. 711-9/2012 z dne 9. 1. 2013 zaradi kršitve pravil postopka. S sklepom je bilo odločeno o pritožbi tožnika, ki jo je ta vložil zaradi molka organa, ker Občinska uprava Občine Kidričevo v predpisanem roku ni odločila o njegovem predlogu za obnovo postopka. Po mnenju tožnika bi o pritožbi zaradi molka organa moral odločati organ na drugi stopnji, torej župan Občine Kidričevo. Zoper sklep z dne 9. 1. 2013 je tožnik vložil pritožbo, ki je po mnenju župana občine utemeljena. Kot ugotavlja, je tožnik dne 23. 7. 2012 na Občino Kidričevo iz razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) naslovil predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo Občinske uprave Občine Kidričevo št. 371-24/2012 z dne 24. 5. 2012. Tožnik namreč meni, da bi moral biti udeležen v postopku izdaje dovoljenja za popolno zaporo ceste JP 665 200 Industrijsko naselje – Tovarniška cesta, ki vodi do zemljišč v njegovi lasti. Kot pojasnjuje župan, se po 9. točki 260. člena ZUP postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Po prvem odstavku 43. člena ZUP pa ima pravico udeleževati se postopka oseba, ki izkaže pravni interes vstopiti v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Z odločbo št. 371-24/2012 z dne 24. 5. 2012 je bila družbi A. d.o.o. iz Kidričevega dovoljena popolna zapora ceste JP 665 200 v času gradnje objekta. Po ugotovitvi župana občine pravni predpisi, ki predstavljajo materialno pravno podlago izdane odločbe (101. člen Zakona o cestah - ZCes-1 ter 48. in 49. člen Odloka o občinskih cestah) tožniku ne priznavajo statusa stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku izdaje dovoljenja za zaporo ceste. Glede na obrazloženo je župan pritožbi tožnika ugodil ter odpravil odločbo Občinske uprave Občine Kidričevo št. 711-9/2012 z dne 9. 1. 2013, predlog tožnika za obnovo postopka pa je zavrgel. Tožnik v tožbi nasprotuje odločitvi o zavrženju predloga za obnovo postopka, ki je po njegovem mnenju dovoljen, popoln in pravočasen, podala pa ga je tudi upravičena oseba, okoliščina, na katero se opira predlog, pa je verjetno izkazana. Tožnik pojasnjuje, da bi moral biti v postopku izdaje dovoljenja za popolno zaporo ceste udeležen kot stranski udeleženec, saj po občinski cesti dostopa do svojih nepremičnin. Cesta mu omogoča lahek dostop ter enostavno nakladanje in razkladanje na zemljiščih, kar je za tožnika strateškega pomena pri opravljanju poslovne dejavnosti. Tožnik se sklicuje tudi na odločitev Upravne enote Ptuj v postopku izdaje gradbenega dovoljenja investitorju A. d.o.o., s katero je bilo odločeno, da ostane cesta odprta. Župan občine bi tako moral dovoliti obnovo postopka, opredeliti pa bi se moral tudi do navedb tožnika po vsebini. Glede na obrazloženo tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka odpravi, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo toženka pojasnjuje razloge, zaradi katerih o predlogu tožnika za obnovo postopka ni bilo odločeno pravočasno ter dodaja, da je z izpodbijanim aktom župan odpravil odločbo, ki jo je pred tem izdala občinska uprava, ki ni bila pristojna odločati o pritožbi tožnika zaradi molka prvostopnega organa. Pojasnjuje, da o zapori občinske ceste odloča po prvem odstavku 101. člena ZCes-1 ter po prvem odstavku 48. člena Odloka o občinskih cestah upravljavec občinske ceste, torej Občina Kidričevo. Zapora občinske ceste tako ne more biti predmet odločanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da je Upravna enota Ptuj, ki je v odločbi št. 351-11/2012-12 (04064) z dne 23. 5. 2012 odločila, da ostane cesta odprta, posegla v stvarno pristojnost občine. S tem je Upravna enota Ptuj ravnala v nasprotju s prvim odstavkom 18. člena ZUP, ki določa, da nobeden organ ne more vzeti posamezne upravne zadeve iz pristojnosti drugega organa in jo rešiti sam, razen če zakon tako določa in če so izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji. V nadaljevanju odgovora na tožbo toženka pojasnjuje razloge za izpodbijano odločitev, ki so navedeni že v obrazložitvi izpodbijanega akta ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama je spor o dopustnosti tožnikovega predloga za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo št. 371-24/2012 z dne 24. 5. 2012. Z omenjeno odločbo je bilo družbi A. d.o.o. iz Kidričevega pod določenimi pogoji za čas gradnje objekta izdano dovoljenje za popolno zaporo občinske ceste JP 665 200. Tožnik predlaga obnovo tega postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, ker meni, da bi moral biti v postopku izdaje dovoljenja udeležen kot stranski intervenient, saj občinsko cesto, za katero je bilo izdano dovoljenje za zaporo, uporablja za dostop do svojih nepremičnin.

O predlogu za obnovo postopka je župan odločil na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 255. člena v zvezi s četrtim odstavkom 239. člena ZUP. Pri obravnavi pritožbe, ki jo je tožnik vložil zoper sklep Občinske uprave Občine Kidričevo št. 711-9/2012 z dne 9. 1. 2013, je namreč ugotovil, da je z izpodbijanim sklepom o pritožbi zaradi molka prvostopnega organa odločila nepristojna občinska uprava. Pritožbi je zato ugodil, predlog za obnovo postopka pa je tudi po presoji sodišča pravilno zavrgel, saj tožnik ni oseba, ki bi bila po zakonu upravičena sodelovati v postopku izdaje dovoljenja za popolno zaporo ceste. Iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP lahko namreč obnovo postopka predlaga le oseba, ki bi morala biti v postopku, katerega obnovo predlaga, udeležena kot stranka ali stranski udeleženec.

V postopku odločanja o zapori ceste bi tožnik lahko sodeloval kot stranski udeleženec le, če bi mu materialni predpisi, na osnovi katerih je bilo družbi A. d.o.o. izdano dovoljenje za zaporo ceste, priznavali pravice, obveznosti ali pravne koristi, ki bi jih varoval z vstopom v postopek (drugi in tretji odstavek 43. člena ZUP).

Materialnopravno podlago za izdajo dovoljenja za popolno zaporo ceste predstavljata ZCes-1 ter Odlok o občinskih cestah Občine Kidričevo. ZCes-1 določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za (popono ali delno) zaporo ceste zaradi del na občinski cesti ali ob njej, določa pa tudi, da je o zapori prometa upravičena odločati občinska uprava kot upravljavec občinskih cest (prvi odstavek 101. člena v zvezi s 95. členom ZCes-1). Podrobnejša določila o zaporah cest vsebuje občinski odlok, ki med drugim določa vsebino vloge za zaporo občinske ceste ter rok za njeno vložitev.

Omenjena predpisa, ki sta pravni podlagi za izdajo odločbe št. 371-24/2012 z dne 24. 5. 2012, tudi po presoji sodišča tožniku kot uporabniku javne ceste ne priznavata pravic, obveznosti ali pravnih koristi, ki bi mu dajale lastnost stranskega udeleženca v postopku izdaje dovoljenja za zaporo občinske ceste. Pravico sodelovati v postopku dajejo predpisi le osebi, na predlog katere je bil začet postopek izdaje dovoljenja (prvi odstavek 42. člena ZUP), tretjim osebam (npr. drugim uporabnikom ceste) pa takšne pravice predpisi ne priznavajo. V postopkih izdaje dovoljenj za zapore cest se namreč varuje predvsem javni interes varnosti cestnega prometa, za uresničevanje katerega skrbi po uradni dolžnosti občinska uprava.

Ker tožnik ni upravičen sodelovati v postopku izdaje dovoljenja za zaporo ceste, tudi ni upravičen predlagatelj obnove postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Zato je občinski organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijanim aktom predlog za obnovo postopka po 267. členu ZUP zavrgel, ne da bi predlog presojal po vsebini.

V skladu z obrazloženim je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker tožnik v tem upravnem sporu ni uspel, je sodišče moralo zavrniti tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 namreč v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.