6. 2. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Marte Dominike Jelačin, Zgornje Gorje, na seji 6. februarja 2014

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 497/2003 z dne 11. 6. 2003 v zvezi z vmesno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. III P 326/96 z dne 20. 11. 2002, zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 4748/2007 z dne 18. 6. 2008 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. III P 326/96 z dne 13. 7. 2007 in zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 2673 I 1036/2009 z dne 17. 10. 2013 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 50., 59. in 60. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnica izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS). Zatrjuje, da so v neskladju s 14., 15. in 26. členom Ustave ter 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Skupaj s pobudo je vložila ustavno pritožbo zoper sodbi, s katerima je bila njenemu pravnemu predniku naložena odškodninska odgovornost oziroma plačilo odškodnine. Z ustavno pritožbo pritožnica izpodbija tudi sklep, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani v postopku izvršbe za uveljavitev terjatve iz navedenih sodb dovolilo nadaljevanje postopka zoper njo kot dolžnikovo dedinjo. Pravni interes za pobudo utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo. Pojasnjuje, da njen pravni prednik kot toženec v odškodninski pravdi ni bil deležen poštenega sojenja. Uspel naj bi sicer v postopku z ustavno pritožbo, vendar naj bi odločbi Ustavnega sodišča sledilo zgolj novo sojenje, v katerem sta bili izdani izpodbijani sodbi Višjega sodišča. Po pritožničinem mnenju se je odločba Ustavnega sodišča obrnila v škodo tožencu in mu povzročila nadaljnje kršenje človekovih pravic (med drugim zaradi dolgotrajnosti ponovljenega postopka). To naj bi se po njegovi smrti preneslo še na pritožnico, kajti zoper njo se nadaljuje izvršba za izterjavo terjatev, ki izhajajo iz "protipravnega" sodnega postopka zoper njenega prednika.

Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 497/2003 z dne 11. 6. 2003 v zvezi z vmesno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. III P 326/96 z dne 20. 11. 2002 in zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 4748/2007 z dne 18. 6. 2008 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. III P 326/96 z dne 13. 7. 2007 zavrglo, ker je prepozna (1. točka izreka). Ustavno pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 2673 I 1036/2009 z dne 17. 10. 2013 pa je zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (1. točka izreka).

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Izpodbijane določbe ZUstS ne učinkujejo neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-257/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnica je ustavno pritožbo sicer vložila, vendar jo je Ustavno sodišče zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrglo (1. točka izreka). Zato pobudnica iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu Ustavnega sodišča, ne izkazuje pravnega interesa za pobudo. Poleg tega z vloženo ustavno pritožbo, tudi če bi ta izpolnjevala procesne predpostavke, pobudnica ne bi izkazovala pravnega interesa za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZUstS. Predmet sodnih odločb, izpodbijanih z ustavno pritožbo, namreč ni bila odškodninska odgovornost države zaradi kršitve človekovih pravic v sodnem postopku, temveč deliktna odgovornost pravnega prednika pritožnice in odločitev o tem, da se po njegovi smrti izvršba nadaljuje zoper pritožnico kot njegovo dedinjo. Glede na to je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi četrte in pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik