Jedro

Sodna praksa je zavzela stališče, da samo opravičilo izostanka na zagovor zaradi bolniškega staleža ne zadostuje, temveč je potrebno navesti vse pomembne okoliščine in predložiti ustrezne dokaze, s katerimi se dokazuje, da upnica ni zmožna zaradi zdravstvenih omejitev pristopiti na zagovor. Če tega ne stori, se ne more sklicevati na kršitev pravice do zagovora. Bolniški stalež namreč ni vedno opravičljiv razlog za to, da se upnica ne odzove na zagovor. Zgolj obvestilo o bolniškem staležu brez pojasnil o okoliščinah o zdravstvenem stanju upnice tako samo po sebi še ni razlog za preložitev zagovora.

Kot ustrezno medicinsko dokumentacijo ne gre šteti le zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti niti potrdilo z navedbo diagnoze, temveč tudi vsa druga potrdila, priporočila in izjave osebnega zdravnika o tem, da je ravno zdravstveno stanje upnice takšno, da onemogoča udeležbo upnice na zagovor. Ne zahteva se navedba diagnoze, temveč ugotovitve osebnega zdravnika, da je počutje in stanje upnice takšne narave, da se upnica ni sposobna udeležiti zagovora.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog upnice za izdajo začasne odredbe zavrnilo in upnici naložilo, da mora dolžniku povrniti stroške izdaje začasne odredbe v znesku 114,24 EUR v roku osmih dni od prejema sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnica in poudarja, da je sklep nezakonit. Sodišče je pravilno ugotovilo, da upnica izpodbija redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi iz razloga, ker ji dolžnik ni omogočil zagovora pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je štelo, da ji je delodajalec v zakonskem roku omogočil zagovor, ker ji je vabilo na zagovor vročil 7. 9. 2017, zagovor pa je bil določen na 13. 9. 2017, kar je v predpisanem roku po Zakonu o delovnih razmerjih. Sodišče pa je opravičilo upnice na zagovor štelo kot nekonkretizirano in navedlo, da mu mora biti predložena medicinska dokumentacija. Takšen zaključek pa je napačen. Upnica je bila od 8. 9. 2017 dalje v bolniškem staležu, o čemer je dolžnika pravočasno obvestila na običajni način. Če pa je delodajalec sumil v razloge za odobritev bolniškega staleža, bi to lahko preveril pri osebnem zdravniku, takšnega zahtevka pa po njenem vedenju, ni podal. Iz opravičila, ki ga je poslal njen pooblaščenec dolžniku jasno izhaja, da ji je osebni zdravnik odsvetoval udeležbo na zagovoru in tako je bil predlog za preložitev datuma zagovora nedvomno konkretiziran. V času bolniškega staleža so se zavarovanci dolžni ravnati po navodilih zdravnika, ki je odobril bolniški stalež, kar je tudi storila. Njen zdravnik ji je odsvetoval udeležbo na zagovoru, ker je ocenil, da ni sposobna za opravljanje svojega dela. Poznavanje diagnoze dolžniku ne bi omogočilo odločanja o tem, ali je sposobna podati zagovor ali ne. Gre za vprašanje iz medicinskega področja, o katerem delodajalec niti sodišče nimata potrebnega strokovnega znanja. V kolikor pa oba dvomita v pravilnost odločitve zdravnika, imata možnost zahtevati strokovno presojo, takšno presojo pa opravijo osebe z medicinskim znanjem. Na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je izbrani zdravnik tisti, ki je pooblaščen za ugotavljanje nezmožnosti za delo, zato je potrebno upoštevati njegovo strokovno odločitev. Ocena sodišča, da bi morala upnica k prošnji za preložitev datuma zagovora predložiti še medicinsko dokumentacijo, je neutemeljena. Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju v 80.a členu določa, da izbrani osebni zdravnik izda zdravniško potrdilo o opravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem, če je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna ali nepredvidljiva in ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju. V tem zdravniškem potrdilu morajo biti navedeni podatki o osebnem imenu, prebivališču in datuma rojstva zavarovane osebe, podatki o opravičeni odsotnosti in predvideno obdobje ter podatek o tem, ali gre za bolezen ali poškodbo. Takšno potrdilo se izda na obrazcu. Iz vsebine zgoraj navedenega člena izhaja obveznost izdati zdravniško potrdilo o opravičeni odsotnosti za točno določene postopke in je zato nedopustno širiti obveznost upnice, da bi predložila takšno potrdilo oziroma medicinsko dokumentacijo tudi za postopke, ki v tem členu niso navedeni. Poudarja, da opravlja zahtevno intelektualno delo, zagovor pa predstavlja obliko naporne intelektualne dejavnosti. Zdravnik je ocenil, da za opravljanje intelektualnega dela ni sposobna, zato je očitno, da tudi za zagovor v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila sposobna. Nepotrebno je zato prilaganje medicinske dokumentacije, ki bi jo presojale osebe brez potrebnega strokovnega znanja. Napačen je zato zaključek sodišča, da dolžnik ni bil dolžan preverjati upničinega zdravstvenega stanja s poizvedbami pri njeni osebni zdravnici. Delodajalca oziroma dolžnika je seznanila z bolniškim staležem, ta ji je bil odobren po oceni zdravnika, ker je njeno delo intelektualne narave in zato gre tudi za intelektualni napor pri zagovoru. Iz tega sledi jasen zaključek, da za zagovor ni bila sposobna. Zato je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje oziroma napačno ugotovljeno, ko je sodišče zaključilo, da prošnji za preložitev datuma zagovora ni predložila medicinske dokumentacije. Njena nesposobnost zagovora je izhajala že iz odobritve bolniškega staleža. Zagovora pa bolna oseba ni sposobna opraviti, zaradi česar ji je bila kršena pravica do zagovora. Odpoved pa je nezakonita in predstavlja povračilni ukrep, kar pa je že podrobno obrazloženo v predhodnih dokumentih ter vloženi tožbi.

3. Dolžnik je podal odgovor na pritožbo in predlagal zavrnitev upničine pritožbe. Poudarja, da je dolžnik upnici omogočil zagovor pred redno odpovedjo, vendar upnica te svoje pravice ni izkoristila. Drži, da je upnica 8. 9. 2017 nastopila bolniški stalež, vendar je šele 11. 9. 2017 popoldne zaprosila za preložitev zagovora. V svoji prošnji za preložitev je zgolj pavšalno navedla, da je v bolniškem staležu, ni pa podala kakršnihkoli pojasnil njenega zdravstvenega stanja, prav tako pa ni priložila nobenega dokumenta zdravnika oziroma morebitnega zdravniškega opravičila ali česarkoli drugega, kar bi potrjevalo njene pavšalne navedbe. Zato dolžnik prošnji za preložitev ni ugodil, saj je šlo očitno za izigravanje na strani upnice, ki se je zavedala, da bi preložitev zagovora pomenila zamudo roka za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dolžnik pa je upnico tudi izrecno seznanil, da lahko svoj zagovor posreduje pisno, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Upnica je pisni zagovor poslala po elektronski poti po poteku razpisnega zagovora oziroma 13. 9. 2017 ob 15.58 uri, torej prepozno. Zato ne zadošča le opravičilo, da je delavec v bolniškem staležu, ampak je potrebno navesti pomembne okoliščine in predložiti ustrezne dokaze, torej ustrezno medicinsko dokumentacijo, s katero se dokazuje, da delavec ni zmožen zaradi zdravstvenih omejitev pristopiti na zagovor. Če tega delavec ne dokaže, lahko delodajalec nadaljuje s postopkom odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se ne šteje, da je bila delavcu kršena pravica do zagovora. Dne 13. 9. 2017, ko je bil predviden zagovor, pa je dolžnik prejel obsežno prijavo mobinga s strani upnice, kar pomeni, da se je bila upnica več kot zmožna psihično ukvarjati z delovno tematiko. Naknadno predloženo potrdilo o bolniškem staležu, ki je datirano na 29. 9. 2017, torej po datumu opravičila in datumu zagovora 13. 9. 2017, ki ga upnica tekom redne odpovedi pogodbe nikoli ni predložila, temveč šele v predlogu za izdajo začasne odredbe, pa ne more imeti kakršnekoli drugačne vrednosti. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6. ZIZ v 272. členu določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala ob upoštevanju še nadaljnjih pogojev iz 2. odstavka 270. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker je ugotovilo, da upnica ni izpolnila že prvega pogoja, torej ni izkazala za verjetno obstoj svoje terjatve do dolžnika.

7. Kot je že ugotovilo sodišče prve stopnje je upnica predlog za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarne terjatve (nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi) gradila na dveh trditvah, in sicer, da je bilo pisno opozorilo delodajalca z dne 5. 5. 2017 izdano neutemeljeno, ker očitanih kršitev ni zagrešila, prav tako pa ji dolžnik pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočil zagovora. V pritožbi upnica napada odločitev sodišča prve stopnje le še v smeri, da ji je bila kršena pravica do zagovora, zato se pritožbeno sodišče opredeljuje le do teh pritožbenih navedb. Upnica meni, da je v postopku zavarovanja predložila dokazilo, da je bila v bolniškem staležu že od 8. 9. 2017 dalje, kar pomeni, da se zagovora ni mogla udeležiti zaradi bolezni, njeno opravičilo za zagovor pa je bilo dovolj konkretizirano. Poudarja, da tudi navedba podrobne diagnoze o njenem zdravstvenem stanju ne bi dolžniku v ničemer koristila, saj jo ne morejo presojati osebe brez potrebnega strokovnega znanja s področja medicine. Sklicuje se na 80.a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, kateri določa, da osebni zdravnik izda zdravniško potrdilo o opravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem, za zagovor pa omenjena določba ne velja. Očitki v pritožbi pa so neutemeljeni.

8. Po 2. odstavku 85. člena ZDR-1 pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom nesposobnosti in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Zato je potrebno ugotoviti, ali je dolžnik upnici omogočil zagovor. Upnica trdi, da je bila na dan 13. 9. 2017 v bolniškem staležu po nasvetu osebne zdravnice in je na ta način opravičila svojo odsotnost iz zagovora, dolžnik pa zagovora na njeno prošnjo ni preložil, s tem pa je bila upnici kršena pravica do kontradiktornosti v postopku.

9. Sodna praksa1 je zavzela stališče, da samo opravičilo izostanka na zagovor zaradi bolniškega staleža ne zadostuje, temveč je potrebno navesti vse pomembne okoliščine in predložiti ustrezne dokaze, s katerimi se dokazuje, da upnica ni zmožna zaradi zdravstvenih omejitev pristopiti na zagovor. Če tega ne stori, se ne more sklicevati na kršitev pravice do zagovora. Bolniški stalež namreč ni vedno opravičljiv razlog za to, da se upnica ne odzove na zagovor. Zgolj obvestilo o bolniškem staležu brez pojasnil o okoliščinah o zdravstvenem stanju upnice tako samo po sebi še ni razlog za preložitev zagovora. Upnica bi zato morala navajati okoliščine o svojem zdravstvenem stanju, ki predstavljajo razlog za neudeležbo na zagovoru, te navedbe pa bi morala podkrepiti s priloženo medicinsko dokumentacijo, česar ni storila2. 10. Neutemeljeno upnica meni, da navedba diagnoze, ki opravičuje odsotnost, dolžniku omogoča odločanje o tem, ali je upnica sposobna podati zagovor, ker gre za vprašanje iz medicinskega področja. Kot ustrezno medicinsko dokumentacijo ne gre šteti le zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti niti potrdilo z navedbo diagnoze, temveč tudi vsa druga potrdila, priporočila in izjave osebnega zdravnika o tem, da je ravno zdravstveno stanje upnice takšno, da onemogoča udeležbo upnice na zagovor. Ne zahteva se navedba diagnoze, temveč ugotovitve osebnega zdravnika, da je počutje in stanje upnice takšne narave, da se upnica ni sposobna udeležiti zagovora. Upnica se tudi napačno sklicuje na 80a. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, saj sodišče prve stopnje ni očitalo upnici, da ni predložila točno takšnega potrdila iz 80a. člena, temveč ji očita nepredložitev _kakršnekoli_ zdravstvene dokumentacije.

11. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je upnica priložila zgolj prošnjo pooblaščenca za preložitev zagovora z dne 11. 9. 2017, iz vloge pa izhaja, da pooblaščenec upnice poudarja, da je upnica v bolniškem staležu, da ji je bilo s strani zdravnice odrejeno mirovanje in počivanje ter da ji je osebna zdravnica odsvetovala udeležbo na zagovoru. Takšna trditvena podlaga je pomanjkljiva in zato delodajalec ni dolžan preverjati pri osebni zdravnici upnice njeno zdravstveno stanje. Trditveno in dokazno breme o tem, da je bila upnici kršena pravica do zagovora iz razloga, ker je bila v času razpisanega zagovora zdravstveno nesposobna se udeležiti na zagovor, je v celoti na njej. V skladu s 7. in 212. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ mora tako dolžnica navajati dejstva, na katere opira svoj zahtevek, za ta dejstva pa mora predložiti dokaze. Upnica tako ni uspela izkazati, da ji je bila kršena pravica do zagovora in s tem nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi in na ta način verjetnosti svoje nedenarne terjatve ni izkazala.

12. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna in zakonita, pritožba upnice pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik je v odgovoru na pritožbo priglasil stroške pritožbenega postopka, katere pa krije sam glede na to, da odgovor na pritožbo v postopku zavarovanja ni obvezen in predstavlja fakultativno vlogo, poleg tega pa z navedbami v odgovoru na pritožbo v ničemer ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča. Odgovor na pritožbo je bil zato nepotreben.

1 odločbe Pdp 1289/2008 z dne 2. 7. 2009, PdP 296/2013 z dne 12. 6. 2013 in VIII Ips 153/2006 z dne 26. 9. 2006 2 odločba Pdp 982/2008 z dne 23. 4. 2009