Jedro

Upnik, ki uveljavlja stroške stečajnega postopka, ni utemeljen predlagatelj izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Zato ne more biti aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče ne izda soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnice odvetnice Š. F. zoper sklep z dne 11. 7. 2014. 2. Pritožnik v pritožbi prvenstveno poudarja, da je upnik terjatve, ki v tem postopku predstavlja strošek stečajnega postopka (stroški zastopanja stečajnega dolžnika v postopkih izvršbe in zavarovanja). V nadaljevanju navaja vsebinske pritožbene razloge.

3. Pritožba ni dopustna.

4. Kljub razlogom, navedenim v pritožbi glede dopustnosti omenjene pritožbe, višje sodišče zaključuje, da pritožnik nima prav, ko pravi, da lahko v tem postopku izpodbija sklep (o ugovoru), s katerim je bil zavrnjen ugovor zoper zavrnilni del sklepa o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka.

5. Sodišče prve stopnje je dalo soglasje za plačilo stroškov, ki se izplačujejo kot stroški stečajnega postopka, v delu pa je soglasje zavrnilo. Plačilo stroškov stečajnega postopka Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP ureja v pododdelku 5.9.2. Iz členov, navedenih v omenjenem pododdelku, resnično izrecno ne izhaja omejitev legitimacije za pritožbo upnika, o čigar stroških stečajnega postopka je sodišče izdalo soglasje oziroma ga zavrnilo, zato se zdi, kot da je podana procesna legitimacija za vložitev pritožbe takega upnika. Po določbi 126. člena ZFPPIPP ima vsaka stranka postopka pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da lahko pritožbo vložijo samo nekatere stranke. Kot že rečeno, pododdelek 5.9.2. takemu upniku izrecno ne omejuje pravice do pritožbe, pa vendar pravice do pritožbe nima. Potrebno je namreč izhajati iz namena odločanja o plačilu stroškov stečajnega postopka in iz legitimacije za vložitev predloga za izdajo soglasja sodišča k plačilom stroškov stečajnega postopka.

6. Iz določbe 357. člena ZFPPIPP izhaja, da je upravičen predlagatelj za izdajo soglasja sodišča za plačilo stroškov stečajnega postopka upravitelj. Po določbi 357. člena ZFPPIPP sme namreč upravitelj opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev. Tudi o predračunu stroškov stečajnega postopka sodišče odloča na upraviteljev predlog (prim. 356. člen ZFPPIPP). To izhaja tudi iz splošne določbe 353. člena ZFPPIPP. Upnik ni aktivno legitimiran za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka.(1) Zato mora upnik plačilo teh terjatev zahtevati pri upravitelju. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik sam takega predloga nima.

7. Situacija, ki je nastala v tem stečajnem postopku, je analogna zgoraj omenjeni situaciji. V tem primeru je torej z odločitvijo o zavrnitvi soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka nastala situacija, ki je analogna tisti, do katere pride, če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Ker torej upnik, ki uveljavlja stroške stečajnega postopka, ni utemeljen predlagatelj izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, tudi ne more biti aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče ne izda soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Iz tega razloga je višje sodišče pritožbo zavrglo.(2) S tem upniku ni odvzeto pravno varstvo, saj lahko stroške, do katerih meni, da je upravičen, uveljavlja v ustreznem pravdnem postopku, s tem pa pridobi sodno odločbo, ki je izvršilni naslov po 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.

8. Odločitev temelji na 1. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Op. št. (1): Primerjaj Višje sodišče v Ljubljani sklep Cst 71/2014 z dne 25. 2. 2014. Op. št. (2): Primerjaj Višje sodišče v Ljubljani sklep Cst 456/2014 (St 2422/2011) z dne 14. 10. 2014.