Jedro

Glede na to, da zlog BE ni dominanten, pa v celotni besedi BEPANTHOL glede na besedo PANTHOL tudi ne more ustvariti pomensko razlikovalnega učinka. S tega vidika je zaključek upravnega organa, da se primerjana znaka pomensko ne razlikujeta, pravilen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Zahtevek stranke z interesom A.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Urad RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo zavrnil prijavo znamke PANTHOL, št. prijave Z-200970476 z dne 14. 4. 2009. V obrazložitvi navaja, da je dne 31. 8. 2009 v svojem uradnem glasilu objavil prijavo znamke št. Z-200970476 za blago in storitve po Nicejski klasifikaciji (v nadaljevanju NK) razvrščeno v razred 5. V zakonskem roku je zoper registracijo znamke vložil ugovor A.A., kot imetnik prej mednarodno registrirane znamke št. 582260, ki velja tudi v Sloveniji in je registrirana za enako oziroma podobno blago iz razreda 5 NK. Prijavitelj znamke je ugovoru nasprotoval. Upravni organ je na podlagi navedb iz ugovora in odgovora prijavitelja presodil, da je ugovor utemeljen. V okviru uveljavljenega ugovornega razloga po točki b) prvega odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/06 UPB, v nadaljevanju ZIL-1) je opravil vizualno, fonetično in pomensko primerjavo znakov prijavljene in ugovarjene znamke. Ugotavlja, da sta oba znaka besedna ter sestavljena iz ene besede in da dominantnega dela ni mogoče določiti. V okviru vizualne primerjave ugotavlja, da vsebuje prijavljeni znak 7 črk, znamka vložnika ugovora pa 9 črk, kar pa ne pomeni pomembne razlike. Znaka sta približno enako dolga. Imata 7 enakih črk (P, A, N, T, H, O, L), ki se nahajajo na istih pozicijah. Razlikujeta se le v 2 črkah (B, E). Oba imata črkovni sklop TH, ki je v slovenskih besedah redkejši, v konkretnem primeru pa vpliva na podobnost znakov. Črkovno gledano je kasnejša znamka v celoti sestavljena iz dela prejšnje znamke. Upravni organ zaključi, da med znakoma obstaja vizualna (črkovna) podobnost. Začetni del (BE), kateremu potrošnik običajno nameni največ pozornosti, je v primerjavi s celotnim vtisom, ki izhaja iz besed PANTHOL in BEPANTHOL, precej nevtraliziran, saj predstavlja manjši del vseh črk, poleg tega ima identičen del znakov (PANTHOL) močno pomensko oporo in pretehta razliko v začetnem delu (BE). V okviru pomenske primerjave navaja, da obe znamki spominjata na pantenolom, tj. spojino iz skupine vitaminov B ali na skupino alkoholov s končnico HOL. Oba znaka pripeljeta do asociacije na sestavino in učinke blaga. Zato imata znamki enak ali vsaj zelo podoben pomen. Črki BE pomenske podobnosti ne spremenita, ker potrošnik lahko v delu BE vidi le inačico izdelka, ki vsebuje pantenol. Pri fonetični primerjavi upravni organ ugotavlja, da obstaja razlika v začetnem delu, vendar gre za podobno dolga znaka in bodo slišni vsi zlogi. Zadnja zloga sta identična, zato je celoten zvočni vtis dokaj podoben. Upravni organ rezultate vseh treh analiz strne v ugotovitev, da so si primerjani znaki v celoti gledano zelo podobni, kar lahko povzroči zmoto pri povprečnem potrošniku in s tem tudi zmedo v javnosti. Nadalje navaja, da na verjetnost zmede, ki izhaja iz podobnosti znakov, ki so namenjeni označevanju enakega ali podobnega blaga, lahko vplivajo okoliščine, kot npr. vrsta proizvodov, njihov namen ali način trženja. Ne glede, da gre za blago, pri katerem je povprečni potrošnik zelo pozoren in previden, v danem primeru, ko gre za črkovno gledano zelo podobna znaka, katerih pomen navaja na blago z enakimi ali podobnimi sestavinami, kot tudi za zelo podobne zdravstvene indikacije, pa določene okoliščine (vrsta blaga, namen, poseben način in režim prodaje) na potrošnika ne vplivajo na način, da bi bila verjetnost zmede izključena. Nadalje upravni organ ugotavlja, da je znamka vložnika ugovora registrirana za kozmetične izdelke iz razreda 3 NK ter za farmacevtske in higienske izdelke iz razreda 5 NK, izpodbijana znamka pa prijavljena za blago iz razreda 5 NK. Znaka se popolnoma prekrivata glede farmacevtskih proizvodov, drugo blago prijavitelja pa predstavlja le bolj natančno specifikacijo farmacevtskih, higienskih ali kozmetičnih izdelkov, ki jih ima zaščitene vložnik ugovora. Primerjano blago sodi v enako gospodarsko panogo (farmacevtska industrija, lekarniški laboratoriji), namen je enak ali podoben (zdravljenje ali okrevanje), potrošniki so enaki (vsi ki rabijo zdravljenje ali posebno nego), kraj prodaje je lahko enak (lekarne ali specializirane trgovine). V zvezi z navedbo prijavitelja, da z izpodbijano znamko označuje predvsem tablete za blaženje vnetij v ustni votlini, vložnik ugovora pa svojo znamko uporablja predvsem za losjone za telo, upravni organ pojasnjuje, da se pri preizkusu ugovora ne spušča v dejansko stanje na trgu, temveč primerja blago tako, kot je navedeno v prijavi za registracijo znamke oziroma v registru znamk. Neuporaba znamke je predmet drugih postopkov. Tudi dejstvo, da prijavitelj ime PANTHOL uporablja že od leta 1994, medtem ko je bila ugovarjana znamka BEPANTHOL na Slovenijo razširjena leta 2002, ne vpliva na predmetni postopek, ker so relevantni zgolj podatki iz registra prijav ali znamk. Ob ugotovitvi, da je izpolnjen tudi pogoj enakosti ali podobnosti blaga, je upravni organ prijavljeno znamko zavrnil za vse prijavljeno blago.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Ugovarja vizualni analizi znamk, ker imata znaka različno število črk in različno število zlogov. Prvi zlog znamke BEPANTHOL je zelo prominenten del, ki ga ob opazovanju znamk in tudi pri analizi ni mogoče zgrešiti. Označuje prvi del znaka v besedi, ki znamko predstavlja in je pomemben z vidika celotnega vtisa, ki ga daje beseda. BEPANTHOL ni dolga beseda, sestavljena je iz treh zlogov, od katerih je en dodatni zlog v primerjavi z zlogi besede PANTHOL. Dve dodatni črki v besedi, ki ima le 7 črk, predstavljata zadostno podlago za razlikovanje besed. Ker povprečni potrošnik znamko dojema kot celoto, ima na vtis, ki ga nanj naredi znamka, največji vpliv izstopajoči ali dominanti element, ki je v obravnavanem primeru zlog BE. Nepopolno je po mnenju tožeče stranke upravni organ ugotovil dejansko stanje tudi pri fonetični primerjavi. Razlika v izgovoru besed obstaja. Dejstvo, da so slišni vsi zlogi, pri besedi BEPANTHOL trije, pri PANTHOL pa dva, vodi v zaključek, da razlika v številu zlogov in posledično različno dolg izgovor, ki se začenja s povsem drugačnimi črkami, pomeni različen in nikakor ne isti fonetični vtis. Navedba upravnega organa, da k vizualni podobnosti pomembno vpliva dejstvo, da besedi vsebujeta za slovenski jezik neobičajni črkovni sklop TH, pri fonetičnem vidiku nima pomena, saj je črka H pri izgovoru nema. Pomensko primerjavo tožeča stranka napada s stališčem, da beseda PANTHOL, ki predstavlja zavrnjeno znamko v celoti ter del prejšnje znamke, nima pomena v običajnem jeziku, sicer pa asociira na sestavino izdelkov, ki se prodajajo pod obema znakoma - na pantetonsko kislino. Ta asociacija se zgodi le pri strokovnjakih, ki delujejo na področju farmacije in kemije, to pa niso posamezniki, katerih percepcija se upošteva pri analizi istovetnosti oziroma podobnosti. Povezava ne more nastati pri povprečnem potrošniku. Beseda panthol tudi ni opisna beseda. Predpona BE lahko pri potrošniku vzbudi asociacijo na vitamin B, ki je bolj splošno poznan izraz za pantetonsko kislino. V tem primeru priznavanje določene stopnje opisnosti besede ne more zmanjšati njenega vpliva na raznolikost znakov in prav element BE zaradi prepoznavnosti z vidika povprečnega potrošnika vpliva na presojo podobnosti. Asociacijo pri povprečnem potrošniku torej zbuja samo en znak, kar dodatno potrjuje razlikma iz področja blagovnih znak. Tožeča stranka se tudi ne strinja z analizo o podobnosti blaga. Kljub temu, da blago spada pod isto gospodarsko panogo ter se znaka glede klasifikacijskega razreda nekoliko pokrivata, ko gre za blago iz razreda 5 NK, meni, da bi moral upravni organ upoštevati dejansko stanje na trgu, saj struktura kozmetičnih izdelkov vpliva na strukturo potrošnikov, ki izdelke kupujejo. Pod blagovno znamko BEPANTHOL se predstavljajo predvsem krema, losjon za telo in hladilna pena vovalnost znakov. Zaradi ugotovitve razlikovalnosti znakov tožeča stranka predlaga izvedbo analize zamenljivosti proizvodov pri povprečnem potrošniku in zaslišanje izvedenca ustrezne stroke oziro pršilu, pod znamko PANTHOL pa tablete in krema. Tudi če bi bilo blago enako, način prodaje onemogoča dejansko zamenjavo s strani povprečnih potrošnikov, kar je kot pomemben element analize zamenljive podobnosti znamk upoštevano v sodni praksi (sodbi opr. št. U 473/02 in opr. št. U 556/04). Proizvodi so farmacevtski proizvodi, njihov promet pa je na podlagi 53. člena Zakona o medicinskih pripomočkih mogoče opravlja le v lekarnah ali specializiranih trgovinah ali drugih prodajalnah, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje trgovske dejavnosti, določene s predpisi o trgovini. Ravnanje strokovnih oseb pri prodaji natančneje ureja Pravilnik o natančnejših pogojih, ki jih morajo izpolnjevati specializirane prodajalne za promet z zdravili na drobno in o postopku ugotavljanja teh pogojev. Določbe navedenih predpisov predstavljajo kavtele v procesu pridobivanja proizvodov s strani povprečnih potrošnikov. Povprečni potrošnik izdelke izbira in kupuje pod nadzorom in ob strokovnem sodelovanju pooblaščene osebe. Zato je verjetnost, da bi prišlo do zmede bistveno manjša. Tožeča stranka meni, da verjetnost zmede v javnosti ni podana. Za ugotovitev verjetnosti zmede je potrebno predpostavljati enakost ali podobnost znamk in enakost ali podobnost blaga. Kljub določeni stopnji enakosti proizvodov, je treba upoštevati pomembne razlike med znamkama na vizualni, fonetični, predvsem pa pomenski ravni. Ugotovitev, da znamki pokrivata podobne skupine proizvodov, postane brezpredmetna ob dejstvu, da potrošniku do blaga ne morejo priti brez asistence strokovne osebe, ki blaga ne bi mogla zamenjati, od teh oseb pa se zahteva tudi posebna pazljivost. Ugotovitev upravnega organa, da primerjava med znamkama ne ustvarja zadostnih razlik, ki bi izključile verjetnost zmede v javnosti, je napačna. Upravni organ pa tudi ni ugotavljal vpliva istovetnosti oziroma podobnosti blaga na povzročitev zmede v javnosti. Tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in dovoli registracijo znamke PANTHOL, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi. Poudarja, da je odločilen celoten vtis, ki ga znamka naredi na potrošnika. Meni, da primerjana znaka ne sodita v skupino krajših znakov. Vizualno gledano imata povsem identičen zadnji del (PANTHOL), razlikujeta se le v začetnem delu. Potrošniku lahko v spominu ostale ravno zadnji del. Glede fonetične primerjave navaja, da ni nujno, da sta znaka glede vseh vidikov primerjave podobna, da bi prišlo do sklepa o podobnosti, ki lahko pripelje do zmede. Vztraja tudi, da sta znaka pomensko izredno blizu. Tega ne spremeni tožbeni argument, da je pomen besede pantenol znan le ožjemu krogu strokovnih oseb. Meni, da v relevantno javnost ne sodijo zgolj končni potrošniki, ampak vse osebe, ki imajo na različne načine opravka z izdelkom, v konkretnem primeru tudi specializirani krogi. Tudi če predpona BE potrošnika lahko spominja na vitamin B, to ne spremeni dejstva, da pomensko besedo BEPANTHOL lahko razumemo kot pantenol z vitaminom B. Glede blaga vztraja pri dejstvu, da je z znamko BEPANTHOL zaščiteno blago, ki je navedeno kot farmacevtski proizvodi, to pa je tudi blago, ki ga z znamko PANTHOL želi zaščititi tožeča stranka. Predlaga zavrnitev tožbe.

Stranka z interesom A.A. se v odgovoru na tožbo strinja z argumenti izpodbijane odločbe. Meni, da sta znaka, pri čemer je kasnejša znamka v celoti sestavljena iz pretežnega dela prejšnje znamke, vizualno podobna. Dodaten zlog več ni odločilen glede na celotno podobo besed, ki jo dovolj očitno veže identičen večinski del PANTHOL. Zaradi tega skupnega dela sta podobna tudi fonetično. Črki BE glede na celokupni vtis obeh besed nista zadostni za razlikovanje. Znamki imata tudi zelo podoben pomen, kot je opisano v izpodbijani odločbi. V krog potrošnikov v tej zadevi je poleg končnih potrošnikov treba šteti tudi farmacevte in zdravnike oziroma osebe oziroma strokovnjake, ki so udeleženi pri prodaji. Ti bodo pomen prepoznali. Pravilna je ugotovitev, da se znamki nanašata na enako ali podobno blago v razredu 5 NK. Če tožeča stranka uporablja svoj znak le za določene tablete, je vprašljivo, zakaj želi pridobiti registracijo za vse mogoče proizvode v razredu 5 NK. Vsi proizvodi znaka PANTHOL so enaki ali podobni proizvodom znamke BEPANTHOL, saj gre za blago iz iste gospodarske panoge, enakega namena, enak je krog potrošnikov, enak je kraj prodaje in glede na očitno podobnost med znamkama lahko to privede do zmede v gospodarskem prometu ali v javnosti. Ali se nek produkt prodaja kot krema ali kot tableta, pa nima vloge. Meni tudi, da upravni organ, ki je izdal odločbo o zavrnitvi registracije znamke PANTHOL na podlagi ZIL-1, ni v ničemer posegel v področje predpisov, ki se nanašajo na promet s farmacevtskimi proizvodi. Gre za dve strokovno povsem ločeni področji. Pravilno so upoštevani merila in kriteriji po ZIL-1. Prodaja farmacevtskih proizvodov pod posebnim režimom (ni pa to vedno nujno ob vseh produktih prijavljene znamke, saj določene produkte najdemo v prosti prodaji ali celo na internetu) ne spremeni dejstva, da je verjetnost zamenjevanja in zmotnega povezovanja podana zaradi očitne podobnosti med znamkama. S tem je verjetnost nastanka zmede v javnosti več kot utemeljena. Predlaga zavrnitev tožbe in zahteva povrnitev stroškov z zamudnimi obrestmi.

Tožba ni utemeljena.

Upravni organ je prijavo znamke za znak PANTHOL zavrnil na podlagi določbe točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1, po kateri se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Za zavrnitev registracije znamke na navedeni podlagi morata biti kumulativno izpolnjena pogoja enakosti ali podobnost prijavljenega znaka in registrirane znamke ter enakosti ali podobnost blaga/storitev, na katerega se nanašata prijavljeni znak in registrirana znamka. Verjetnost zmede, ki se presoja glede na zaznavanje znakov in blaga upoštevne javnosti, se v upravno sodni praksi interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga in storitev.

Podobnost med znaki se ugotavlja po metodi celovite presoje, tj. vtisu, ki ga celostna podoba znaka naredi na relevantnega potrošnika in izhaja iz vizualne, fonetične in pomenske primerjave znakov, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov, če jih je mogoče določiti.

Dominantni del znaka je tisti, ki v znaku najbolj izstopa in po katerem si bo potrošnik znak zapomnil. Sodišče se z upravnim organom strinja, da v besedah PANTHOL in BEPANTHOL prevladujočega dela ni. Zato presoja podobnosti ni mogoča na podlagi zgolj dela nobene besede, temveč je treba ugotavljati, kako bo besedi kot celoti dojel relevanten potrošnik. Črki BE torej nista taki, da bi sami zase povzročili različnost med primerjanimi znaki.

Sodišče se s presojo podobnosti znakov, kot jo je opravil upravni organ v izpodbijani odločbi, strinja. Presoja vključuje vizualno, pomensko in fonetično analizo, s podrobnim opisom, na katerih elementih je posamezna primerjava opravljena, in obrazloženim zaključkom glede ugotovitve podobnosti. Kot je sodišče že navedlo, je pravilna ugotovitev, da dominantnega dela v primerjanih znakih ni, zato ne sprejema tožbenega stališča, da je v znamki BEPANTHOL zelo prominenten del BE, kar odločilno vpliva na to, kako bo potrošnik znak dojemal. Drži sicer navedba tožeče stranke, da sta črki BE v znaku na prvem mestu, glede tako pozicioniranih delov pa je v praksi zastopano stališče, da bolj pritegnejo potrošnikovo pozornost. Po mnenju sodišča se v obravnavanem primeru upravni organ ni neutemeljeno odmaknil od tega stališča. Pojasnil je, da je učinek tega dela znaka nevtraliziran, ker predstavlja manjši del vseh črk (2), medtem ko je drugi del (PANTHOL) daljši (7 črk), ta je tudi povsem identičen in ima močno pomensko oporo. Sodišče se strinja z njegovo oceno, da iz navedenih razlogov drugi del pretehta razliko v prvem delu in odtegne potrošnikovo pozornost od zloga BE, ki sam po sebi tudi ni nič poseben. Pri tem pripominja, da je treba vsak primer, sicer upoštevajoč uveljavljeno prakso, obravnavati po njegovih značilnostih, šele celostna primerjava konkretnega znaka pa odgovori, kakšen vtis ta znak daje. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča primerjana znaka vizualno nista zamenljivo podobna. Pritrjuje pa upravnemu organu tudi, da črkovni sklop TH pri tej obliki primerjave (pri fonetični se upravni organ nanj ne opira, in je zato nerelevantna tožbena navedba, da se črka H ne izgovori) element podobnosti, saj se pojavlja v obeh znakih. Prav tako zlog BE po mnenju sodišča ne bo deležen neposredne potrošnikove pozornosti, ko bo imena znakov slišal. Znaka sta sicer sestavljena iz različnega števila zlogov (treh oziroma dveh), o katerih se stranki strinjata, da so slišni vsi, niti tožeča stranka pa ne trdi, da bi bil v znaku BEPANTOL prvi zlog posebej poudarjen. Zaradi identičnosti zlogov pan-tol tudi sodišče meni, da je pravilna ugotovitev upravnega organa o fonetični podobnosti znakov kot celot. Prav tako sodišče zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na pomenski vidik znakov. Upravni organ je v izpodbijani odločbi ugotovil, da glede na besedilo panthol oba primerjana znaka asociirata na pantetonsko kislino in s tem na sestavino in učinke blaga. Sodišče se s tožečo stranko strinja, da ta pomen povprečnemu potrošniku (strokovno usposobljene osebe so le en segment povprečnih potrošnikov) verjetno ni znan, vendar v besedi BEPANTHOL ne vidi dva pomenska sklopa, kot jih hoče prikazati tožeča stranka v tožbi. Meni, da ni velike verjetnosti, da bi povprečnemu potrošniku v enoviti besedi prvi, enako veliko izpisani črki BE vzbudili asociacijo na vitamin B. Glede na že pojasnjeno mnenje, da zlog BE ni dominanten, pa v celotni besedi BEPANTHOL glede na besedo PANTHOL tudi ne more ustvariti pomensko razlikovalnega učinka. S tega vidika je zaključek upravnega organa, da se primerjana znaka pomensko ne razlikujeta, pravilen.

Po povedanem tožba ni uspela omajati zaključkov upravnega organa o visoki stopnji podobnosti konkurirajočih znakov. Upravni organ je iz vizualne, fonetične in pomenske podobnosti s stališča potrošnika pravilno ocenil vtis celote znakov. Da bi bilo to oceno treba preveriti še z izvedencem, torej na podlagi posebnega strokovnega znanja, s katerim organ oziroma uradna oseba naj ne bi razpolaga, kot predlaga tožeča stranka, pa sodišče ne vidi razloga.

Sodišče se strinja tudi s presojo podobnosti blaga. Neupošteven je tožbeni ugovor, da bi upravni organ pri tej presoji moral upoštevati dejansko stanje na trgu oziroma dejstvo, da se pod znamko BEPANTHOL pojavljajo predvsem krema, losjon za telo in hladilna krema v pršilu, pod znamko PANTHOL pa tablete in krema, kar se odrazi na strukturi potrošnikov. Primerjava se mora nanašati na blago iz prijave oziroma iz registra, ne glede na to, katero blago se dejansko trži. Tako pa je primerjavo opravil upravni organ, in ugotovil, da se znamki popolnoma prekrivata v obsegu prijaljenih in registriranih farmacevtskih proizvodih, podobnost pa obstaja tudi glede drugega blaga, ki ga je prijavila tožeča stranka, predhodna znamka pa ga varuje kot farmacevtske in higienske izdelke.

Izpodbijana odločba izhaja iz dejstva, da se promet blaga, ki ga ščiti registrirana znamka oziroma naj bi ga ščitila prijavljena znamka, opravlja v lekarnah ali specializiranih trgovinah. Zato sodišče ne upošteva navedb stranke z interesom, da so nekateri produkti tudi v prosti prodaji. Po upravno sodni praksi je kraj prodaje eden od kriterijev (kot so tudi kraj proizvodnje, način proizvodnje, surovine, sestava izdelkov, namen blaga), po katerem se ugotavlja podobnost blaga. Za podobno se šteje blago, ki ima skupne lastnosti po več navedenih kriterijih. Tožeča stranka v zvezi z režimom prodaje opozarja na manjšo možnost zmede, ker potrošnik blago dobi s posredovanjem strokovne osebe. Drži, da je tudi način pridobitve blaga v upravno sodni praksi ena od okoliščin, ki se pri ugotavljanju zavrnilnih razlogov za registracijo znamke upošteva. Prodaja farmacevtskih proizvodov preko strokovno usposobljene osebe tako lahko omogoči registracijo tudi do določene mere podobnih znakov. Vendar v obravnavanem primeru zaradi visoke stopnje podobnosti znakov in podobnosti blaga po več kriterijih (enaka gospodarska panoga, enak ali podoben namen, enaki potrošniki, enak način prodaje) po mnenju sodišča ne more prevesiti odločitve v korist registracije prijavljenega znaka. Ne gre namreč za specifične farmacevtske izdelke, ki bi jih potrošnik, ko izbira med različnimi proizvodi določenega klasifikacijskega razreda, izbiral z zelo visoko stopnjo pozornosti (ugotovljeno tudi ni bilo, da se izdelki prodajajo na recept), in bi bila tedaj to okoliščina, ki zmanjšuje verjetnost zmede v smislu točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1. Glede na stopnjo pozornosti, ki jo izkaže potrošnik ob prisotnosti izdelkov, na katere se nanaša registrirana znamka oziroma prijavljeni znak, kontroliran način prodaje v zvezi z obstojem zmede sam po sebi ne more biti odločilen oziroma prevladujoč element. Po mnenju sodišča je upravni organ pravilno ocenil, da obstaja možnost povezovanja in zamenjevanja znamk. Visoka stopnja podobnosti v znakih in blagu rezultira v verjetnosti obstoja zmede pri potrošnikih, kar iz izpodbijane odločbe izhaja. Za sklepanje, da verjetnost zmede ne more biti izključena, upravni organ navaja tudi okoliščine v zvezi z blagom (vrsta blaga, namen, poseben način in režim prodaje), zato ne vzdrži tožbeni očitek, da organ ni ugotavljal vpliva istovetnosti oziroma podobnosti blaga na povzročitev zmede v javnosti. Če se ni izrecno opredeljeval glede načina prodaje (kar po že podanem mnenju sodišča za odločitev v tem primeru ne more biti odločilno), to ne pomeni pomanjkljivosti, zaradi katere bi bila izpodbijana odločba nepravilna.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Stroškovni zahtevek tožeče stranke je zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 temelji tudi odločitev v zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov postopka stranke z interesom.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.