Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upravni organ prve stopnje in tožena stranka niti v 123. členu ZVojI in ne v drugih zakonskih določbah nista imela podlage za izdajo odločbe z učinkom za nazaj.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2546/97-7 z dne 24.2.1999.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97, v nadaljevanju ZUS) ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 3.9.1997 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. Z navedeno odločbo je tožena stranka v revizijskem postopku odpravila odločbo Upravne enote L., Izpostava M.-P. z dne 30.4.1997 in odločila, da ima tožnik (vojni invalid - 100 % vojaški vojni invalid II. skupine) pravico do dodatka za pomoč postrežbo druge stopnje po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer v (zmanjšanem) mesečnem znesku 14.292,72 SIT od 1.1. do 30.4.1996, v znesku 14.307,01 SIT za mesec maj 1996, v znesku 14.236,51 SIT za mesec junij 1996, v mesečnem znesku 15.220,31 SIT od 1.7. do 31.8.1996, v mesečnem znesku 15.692,13 SIT od 1.9. do 31.10.1996, v znesku 15.707,82 SIT za mesec november 1996, v znesku 16.147,54 SIT za mesec december 1996, v mesečnem znesku 16.454,44 SIT od 1.1. do 31.5.1997, v znesku 16.536,71 SIT za mesec junij 1997 in v mesečnem znesku 16.735,15 SIT od 1.7.1997 dalje. Organ prve stopnje je oprl svojo odločitev na 123., 22. in 25. člen Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 19/97 in 75/97, v nadaljevanju ZVojI), saj je upošteval tudi izvid in mnenje zdravniške komisije prve stopnje, v katerem je navedeno, da je tožnik zaradi shizofrenije vojni invalid in da kot težji psihiatrični bolnik nujno potrebuje stalno nadzorstvo. Revizijski organ je odpravil odločbo organa prve stopnje na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije druge stopnje, ki je ugotovila, da je tožnikova bolezen (shizofrenija) endogenega izvora, kar je bilo ugotovljeno že v vseh dosedanjih mnenjih zdravniške komisije in da je vojna invalidnost tožnika bila in je ocenjena le zaradi bolezni, ki jo je imel že prej pa se je zaradi vojnih razmer poslabšala. Zato mu pripada dodatek za pomoč in postrežbo v zmajšani višini, kar temelji na točki 259 a-3 Seznama odstotka vojne invalidnosti, ki je sestavni del Pravilnika o ugotavljanju odstotkov vojne invalidnosti (Uradni list RS, št. 20/96, v nadaljevanju pravilnik), z uporabo 9. in 10. člena pravilnika in 19. člena ZVojI.
V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je višina dodatka za pomoč in postrežbo po sedanjih predpisih res odvisna od izvora bolezni. Meni pa, da tožena stranka ni imela pravne podlage za izdajo odločbe s povratnim učinkom s 1.1.1996, saj ZVojI nima posebne določbe o tem, od kdaj učinkuje odločba, izdana na podlagi 123. člena. Zato taka odločba po Zakonu o splošnem pravnem postopku (ZUP) lahko učinkuje le za naprej.
Tožena stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 72. členu ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o zadevi oziroma da vrne zadevo v ponovno presojo upravnemu sodišču. Sklicuje se na 79. člen ZVojI, ki določa, da gredo upravičencem pravice od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, torej za nazaj, saj postopek navadno traja dlje časa. Ministrstvo pa ob reviziji lahko odločbo tudi odpravi in ne samo razveljavi ter samo odloči o stvari v korist ali škodo stranke. Pomen revizije je prav v tem, da se popravijo morebitne napake, storjene ob izdaji prvostopne odločbe, ne glede na to, če bo odločeno v korist ali v škodo stranke in odločeno glede na čas, ko je stranka podala vlogo, torej tudi za nazaj.
Tožnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.
Čeprav tožena stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS, iz vsebine pritožbe izhaja, da izpodbija le uporabo materialnega prava. To pa je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno.
Določba 1. odstavka 123. člena ZVojI med drugim določa, da o pravici in višini dodatka za posebno invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo vojaških invalidov oziroma civilnih invalidov vojne, ki so uveljavili status vojaškega invalida ali civilnega invalida vojne in pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o vojaških invalidih do uveljavitve tega zakona, odločijo upravne enote po določbah tega zakona v 6. mesecih po njegovi uveljavitvi.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča upravni organ prve stopnje in tožena stranka, ne v določbi 123. člena ZVojI in ne v ostalih, v pritožbi uveljavljanih zakonskih določbah, nista imela podlage za izdajo odločbe z učinkom za nazaj.
Takšno je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ko je ocenjevalo ustavnost določb ZVojI (U-I-86/96 z dne 12.12.1996). Že zato je presoja prvostopnega sodišča, ki je odločbo tožene stranke odpravilo iz tega razloga, pravilna in temelji na zakonu.
Ker v obravnavanem primeru postopek ni tekel na zahtevo upravičenca, ampak po uradni dolžnosti, tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem na 79. člen ZVojI, ki določa, da gredo pravice po tem zakonu upravičencem od prvega naslednega dne po vložitvi zahteve.
Na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati niti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 75/97), ki v času odločanja upravnih organov še ni veljal. V tem upravnem sporu sodišče presoja le zakonitost upravne odločbe, izpodbijane v tem upravnem sporu. V ZUS pa ni podlage, da bi sodišče odločalo na podlagi predpisov, ki v času odločanja upravnih organov še niso veljali.
Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 73. člena ZUS, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.