Jedro

Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti v svoji vlogi ne upošteva, da je prvostopno sodišče s pravnomočno sodbo odločilo, da proračun bremenijo le stroški iz 1. do 5.tč. 2.odst. 92.čl. ZKP, ne pa tudi stroški iz 7.tč. navedene določbe. O teh stroških je v skladu z zakonom odločilo prvostopno sodišče, zato kršitev zakona, češ da izpodbijani sklep spreminja pravnomočno odločitev iz pravnomočne sodbe, ni podana.

Izrek

Zahteva zagovornika obsojenega M.K. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Predsednica senata Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 31.1.1997 zavrnila predlog zagovornika M.K. za odmero stroškov in nagrade v zvezi z zagovorom v kazenskem postopku, ki je pri Okrožnem sodišču v Kopru tekel pod opravilno številko ... Pritožbo zagovornika zoper ta sklep je senat Okrožnega sodišča v Kopru s sklepom z dne 24.2.1997 zavrnil. Zagovornik obsojenega K. je dne 24.3.1997 zoper pravnomočni sklep o stroških vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uveljavlja kršitev določb kazenskega postopka, predlaga pa, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopnemu sodišču, podrejeno pa, da izpodbijani sklep spremeni in predlogu ugodi tako, da v celoti prizna zagovorniku vse stroške in nagrado po vloženem stroškovniku.

Vrhovni državni tožilec, svetnik mag. J.F. je v odgovoru, ki ga je podal v skladu z 2. odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), navedel, da z izpodbijanim sklepom sodišče ni kršilo zakona, zato predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 6.6.1996 M.K. spoznalo za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena ZK, kaznivega dejanja požiga po 1. odstavku 226. člena KZ in kaznivega dejanja prikrivanja po 1. odstavku 221. člena, z isto sodbo pa je M.K. iz razloga 3. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe zaradi kaznivega dejanja požiga po 1. odstavku 226. člena KZ. V zvezi z oprostilnim delom sodbe je sodišče glede stroškov tega dela postopka odločilo, da po 1. odstavku 96. člena ZKP bremenijo stroški iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP proračun. S sodbo torej sodišče ni odločilo o stroških po 7. točki 92. člena ZKP, to je o nagradi in potrebnih izdatkih zagovornika, saj je ta stroškovnik vložil kasneje. Iz tega razloga je sodišče v skladu z določilom 2. odstavka 93. člena ZKP odločalo s posebnim sklepom, v katerem je sodišče ugotovilo, da se stroškov postopka po 7. točki 1. odstavka 92. člena ZKP, ki jih je uveljavljal zagovornik obsojenega K., ne da izločiti iz skupnih stroškov postopka, ki se je glede večine dejanj končal z obsodilno sodbo. Na podlagi takšne ugotovitve je predsednica senata predlog obsojenčevega zagovornika za odmero stroškov in nagrade utemeljeno zavrnila. Pritožbo obsojenčevega zagovornika zoper ta sklep je senat prvostopnega sodišča zavrnil na podlagi ugotovitve, da je predsednica senata pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila zakon.

Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti v svoji vlogi ne upošteva, da je prvostopno sodišče s pravnomočno sodbo odločilo, da proračun bremenijo le stroški iz 1. od 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, ne pa tudi stroški iz 7. točke navedene določbe. O teh stroških je v skladu z zakonom odločilo prvostopno sodišče, zato kršitev zakona, češ da izpodbijani sklep spreminja pravnomočno odločitev iz pravnomočne sodbe, ni podana.