Jedro

Sodišče skrbnika imenuje praviloma izmed oseb, ki so z varovancem sorodstveno povezane. Imenovanje CSD za skrbnika pride v poštev v primerih, ko takih oseb ni ali za njihovo imenovanje niso izpolnjeni zakonski pogoji oziroma to ni v korist varovanca. V konkretnem primeru je ugotovljeno, da taka oseba obstaja, njeno imenovanje za skrbnika pa tudi ni v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (tč. I izreka) in odločilo, da se za skrbnika določi A., vnuk nasprotne udeleženke (tč. II izreka). Določilo je tudi obseg njegovih nalog (tč. III izreka), odredilo popis premoženja nasprotne udeleženke po zakonitem udeležencu CSD (tč. IV izreka) in odločilo o stroških postopka (tč. V izreka).

2.Pritožbo vlaga predlagateljica. Sklep izpodbija v točki II glede izbire skrbnika. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odst. 338. čl. ZPP.

Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela odločitve in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek.

2.Meni, da je odločitev o izbiri skrbnika nepravilna. Povzema razloge izpodbijanega sklepa in sodišču ob tem očita, da ni dalo ustrezne teže dejstvu družinske povezanosti med A. in B., ampak se je zadovoljilo le z ugotovitvijo, da slednja ni v pogodbenem odnosu z nasprotno udeleženko. V zvezi s tem izpostavlja: - da je A. sin B., ki je 28. 12. 2023, skupaj s C., z nasprotno udeleženko, kljub njeni demenci in nezmožnosti razsojanja, sklenila Dodatek k darilni pogodbi, pogodbi o preužitku in pogodbi o dosmrtnem preživljanju, s katero je bila prenesena lastninska pravica na skupno 54 zazidljivih zemljiščih; - da je B. predlagateljici že očitala, da za nasprotno udeleženko ne skrbi ustrezno in bi imel skrbnik lahko premoženjski interes, da se pogodba s predlagateljico razdre, saj bi nepremičnine kasneje dedovala njegova mama; - da je B. potrdila, da je sinu izročila denar od prodanih njiv za poplačilo njegovih sodedičev; - da je A. poskušal vplivati na ostale vnuke in njihove starše, da bi se z nasprotno udeleženko pomenili o tem, da se že znanega investitorja pritegne k vlaganju v komunalno opremljanje zemljišč v lasti nasprotne udeleženke in njihovo kasnejšo prodajo; - da je A. izjavil, da nima dolgov, a podatki zemljiške knjige izkazujejo več hipotek v zavarovanje terjatev v skupni višini 104.000 EUR, ki zapadejo v plačilo v naslednjih letih. Opozarja tudi na razloge, s katerimi je sodišče utemeljilo izbiro začasnega zastopnika. V njih je poudarilo, da zaradi premoženja nasprotne udeleženke ni mogoče izključiti niti lastnih interesov vnukov. Ob upoštevanju teh okoliščin je podan najmanj dvom, da bo skrbnik A. varoval le koristi nasprotne udeleženke. Pravilna odločitev bi bila, da bi bil za skrbnika imenovan CSD, ki je s stanjem, potrebami in koristmi nasprotne udeleženke dobro seznanjen, saj so naloge stalnega skrbnika praktično enake kot naloge začasnega skrbnika. Sodišču očita, da glede nanizanih okoliščin ni zaslišalo skrbnika A.

3.Na pritožbo so odgovorili nasprotna udeleženka po svoji pooblaščenki, udeleženka B. in zakoniti udeleženec CSD. Vsi trije pritožbi nasprotujejo in pritrjujejo sprejeti odločitvi.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Namen skrbništva je varstvo osebnosti odrasle osebe, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kakor tudi z varovanjem premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (2. in 3. odst. 239. člena DZ). Materialnopravno podlago za določitev osebe skrbnika predstavlja 240. čl. DZ, v skladu katerim se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik (1. odst. 242. čl. DZ). Pri imenovanju skrbnika center za socialno delo (CSD) ali sodišče upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in če je to v korist varovanca (243. čl. DZ). Že v zakonu (glej 241. čl. DZ) je določeno, da zahtevanih lastnosti in sposobnosti za skrbnika nima oseba, ki ji je odvzeta starševska skrb; ki ni poslovno sposobna; katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca; ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju; nadalje oseba, katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Po določbi 1. odst. 244. čl. DZ se za skrbnika lahko imenuje tudi CSD.

6.V pritožbenem postopku ni sporno, da zaradi medsebojnih nesoglasij nobeden od otrok, ki bi jih za skrbnike sprejela nasprotna udeleženka, za opravljanje skrbniških nalog ni primeren. Ob upoštevanju razlogov, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v tč. 34 in pred tem, tudi pritožbeno sodišče s tako ugotovitvijo soglaša.

7.Skrbniške obveznosti sta bila pripravljena prevzeti tudi dva vnuka - A. in D. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta oba ustrezna: odgovorna, skrbna in sposobna opravljati naloge skrbnika. Oba sta v dobrih in tesnih odnosih z nasprotno udeleženko in tudi glede drugih okoliščin (glede pretekle skrbi za nasprotno udeleženko, oddaljenosti, usposobljenosti za posamezna področja delovanja) enakovredna kandidata (glej razloge v tč. 36, 38 in 40). Ključne za odločitev, da se za skrbnika imenuje A., pa so bile ugotovitve, da slednji, za razliko od D., ni obremenjen s pogodbenim razmerjem med svojo materjo in nasprotno udeleženko; da je A. zaradi narave svoje zaposlitve fleksibilnejši in je v preteklosti približno sedem let živel pri nasprotni udeleženki, njegov odnos z njo pa je zato presegel odnos med starim staršem in vnukom. Pojasnilo je tudi, da ima imenovanje skrbnika, ki je družinski član, v primerjavi z možnostjo, da se za skrbnika imenuje CSD, v obravnavanem primeru vrsto prednosti (glej tč. 35 izpodbijanega sklepa).

8.Pritožnica v pritožbi taki izbiri nasprotuje. Meni, da imenovani skrbnik, glede na kriterije, ki jih je kot relevantne upoštevalo sodišče prve stopnje, ni primeren za opravljanje skrbniških obveznosti. Sodišču očita, da je predvsem družinsko povezanost imenovanega skrbnika z B., v povezavi z nekaterimi drugimi okoliščinami, neustrezno oziroma pomanjkljivo ocenilo. Posledično dvomi, da bo imenovani skrbnik skrbniške naloge opravljal tako, da bo varoval koristi nasprotne udeleženke, in meni, da bi moral biti za skrbnika imenovan CSD. Pritožbeno sodišče očitke zavrača.

9.Že sodišče prve stopnje se je pri presoji, koga imenovati za skrbnika, do v pritožbi ponovljenih ugovorov opredelilo in jih pravilno zavrnilo. Pritožbeno sodišče soglaša, da položaja obeh vnukov, kljub dejstvu, da je tudi A. sorodstveno povezan z eno od hčera, saj je sin B., nista enaka. B. je v letu 2023 (skupaj z bratom C.) z nasprotno udeleženko sicer res sklenila Dodatek k darilni pogodbi, pogodbi o preužitku in pogodbi o dosmrtnem preživljanju, a je bila ta pogodba kasneje razvezana. Predlagateljica, ki je mama D., pa je z nasprotno udeleženko še vedno v pogodbenem razmerju. V izpodbijanem sklepu je zato utemeljeno poudarjeno, da bo A. nadzoroval le izpolnjevanje pogodbenih obveznosti svoje tete (in ne svoje mame). To je pomembna razlikovalna okoliščina, ki po presoji pritožbenega sodišča (življenjsko gledano) predstavlja zadostno zagotovilo, da bo pri nadzoru objektiven in bo deloval v korist nasprotne udeleženke. V pritožbi zatrjevan interes imenovanega skrbnika za razveljavitev sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju (ki naj bi ga imel, ker bi premoženje v primeru razveljavitve prešlo v zapuščino in bi ga dedovala (tudi) njegova mama) je le hipotetičen in ne more pretehtati nad koristmi, ki jih nasprotni udeleženki prinaša skrbništvo s strani ožje družinsko povezane osebe (glej razloge v tč. 35 izpodbijanega sklepa).

10.Na pravilnost odločitve o osebi skrbnika ne morejo vplivati niti ostale v pritožbi izpostavljene okoliščine. Pritožbeno sodišče soglaša, da v zemljiški knjigi vpisane hipoteke izkazujejo določene denarne obveznosti imenovanega skrbnika, a je pri tem pomembno, da te obveznosti ne bodo mogle biti poplačane iz premoženja nasprotne udeleženke. Skrbnik brez dovoljenja CSD tako ne sme storiti ničesar, kar bi presegalo redno poslovanje in upravljanje njenega premoženja (3. odst. 247. čl. DZ), pri čemer tako dovoljenje že po zakonu rabi (med drugim) tudi za odtujitev ali obremenitev nepremičnin ali premičnin večje vrednosti, pa tudi za razpolaganje s premoženjskimi pravicami večje vrednosti (1. in 2. alineja 1. odst. 248. čl. DZ). Pravilnosti upravljanja varovankinega premoženja in razpolaganja z njim je namenjen tudi popis premoženja ob uvedbi skrbništva, ki ga je sodišče odredilo v obravnavanem primeru (246. čl. DZ v zvezi s 3. odst. 250. čl. DZ). Naloga CSD je nadalje, da skrbnikovo delo in poročilo preverja in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrene potrebno, da se odpravijo. Ob večjih nepravilnostih, zaradi katerih obstaja verjetnost, da skrbnik ne skrbi vestno za varovankino osebnost, pravice ali koristi ali ne upravlja skrbno njenega premoženja, lahko uvede postopek za razrešitev skrbnika in ukrene vse potrebno za zavarovanje varovančevih koristi (251. člen DZ).

11.Tudi to, da je A. v letu 2022 poskusil zbrati bližnje sorodnike, da bi se (po trditvi pritožnice) pogovorili o morebitni prodaji nepremičnin, ne vzbuja dvoma, da bo skrbniške naloge skrbno in vestno opravljal in pri tem ščitil interese nasprotne udeleženke. Zaslišan je izpovedal, da je s tem želel le preseči spore med njenimi potomci, a je zaradi nasprotovanja predlagateljice od tega odstopil. Ni pa ničesar skrival in je bila s tem (vsaj naknadno) nasprotna udeleženka seznanjena. Da je bila v ospredju predvsem želja, da otroci presežejo obstoječa nesoglasja in se dogovorijo, kako bo poskrbljeno za nasprotno udeleženko, izhaja tudi iz elektronskega sporočila z dne 22. 8. 2022 (priloga A14), naslovljenega na pritožnico. Razlogov za dvom, da bo imenovani skrbnik skrbniške obveznosti pravilno opravljal, predvsem pa, da jih bo opravljal v korist nasprotne udeleženke, zato ni.

12.Pritožnica se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na razloge sklepa z dne 20. 5. 2025, s katerim je bil za začasnega skrbnika postavljen CSD. Pritožnica spregleda, da je bila široka razlaga konflikta interesov, zaradi katere sta bila iz imenovanja za začasnega skrbnika izločena (tudi) oba vnuka, uporabljena predvsem zato, da je sodišče prve stopnje vnaprej izključilo očitke, da posameznemu družinskemu članu daje prednost pred drugim, sočasno pa je ustvarilo možnost, da se CSD temeljito seznani s konkretno situacijo in poda kvalitetno vsebinsko poročilo o izvajanju skrbništva (glej razloge v tč. 35 izpodbijanega sklepa).

13.Že iz zgoraj povzetih zakonskih določb izhaja, da sodišče skrbnika imenuje praviloma izmed oseb, ki so z varovancem sorodstveno povezane. Imenovanje CSD za skrbnika pride v poštev v primerih, ko takih oseb ni ali za njihovo imenovanje niso izpolnjeni zakonski pogoji oziroma to ni v korist varovanca. V konkretnem primeru je ugotovljeno, da taka oseba obstaja, njeno imenovanje za skrbnika pa glede na vse povedano ni v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke. Celo več - imenovanje A. za skrbnika je glede na obseg skrbniških nalog izrazito v korist nasprotne udeleženke. Naloge skrbnika namreč ne obsegajo le skrb za premoženje, zastopanje in urejanje zadev v zvezi s sklenjenimi pravnimi posli, ampak tudi naloge povezane z zdravstveno obravnavo in s tem povezano oskrbo, nadalje skrb za osebnost nasprotne udeleženke, ustrezno bivanje, nego ter zadostne socialne stike. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, bo to posledično terjalo veliko mero dosegljivosti, fleksibilnosti, osebnega angažiranja, predvsem pa skrbnikovo sposobnost, da za nasprotno udeleženko pomembne odločitve povezane z njeno zdravstveno obravnavo in nego sprejme pravočasno in po potrebi hitro. Povsem očitno je, da bo take odločitve lažje sprejemala oseba, ki jo dobro pozna, ki pozna njene želje in ima možnost dnevno spremljati njeno stanje in bo lahko kadarkoli vzpostavila stik z osebnim zdravnikom in zdravniki specialisti, pa tudi z ostalimi člani ožje družine. Da to drži, se je pokazalo v času začasnega skrbništva. Že sodišče prve stopnje je poudarilo, da CSD nima možnosti za tako pogost in tako intenziven stik z nasprotno udeleženko, kot ga narekujejo njene potrebe, niti tega stika ne more zagotoviti v vsakem trenutku. Poleg tega je bistveno manjša možnost, da bo delavec CSD z nasprotno udeleženko vzpostavil pristen in zaupljiv odnos, ki bo primerljiv z odnosom, ki ga imata med seboj nasprotna udeleženka in njen vnuk A.

14.Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 potrdilo.

15.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku.

2Družinski zakonik.

3Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da je nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo, ki ga je vložila po svoji pooblaščenki, izrazila soglasje tudi s skrbnikom, ki ga je imenovalo sodišče prve stopnje.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 239, 239/2, 239/3, 240, 241, 242, 242/1, 243, 244, 244/1, 246, 247, 247/3, 248, 248/1, 248/1-1, 248/1-2, 250, 250/3, 251

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.