Jedro

Tožnik iz naslova BPP ne more biti upravičen do stroškov, ki so mu nastali, preden je bil določen za odvetnika iz naslova BPP. Ker gre za stroške, ki se poravnajo iz sredstev BPP, je izplačilo v skladu z ZBPP (ki je specialni predpis) omejeno le na tiste stroške, ki so izrecno zajeti v obsegu dodeljene BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom sklenila, da se tožniku izplačajo stroški za nudenje brezplačne pravne pomoči na podlagi napotnice BPP 687/2014-1 v višini 250,22 EUR. Navedeni znesek se izplača iz proračuna in nakaže na poslovni račun tožnika (I. točka izreka). Iz II. točke izreka pa izhaja, da se v presežnem delu predlog tožnika za plačilo stroškov zavrne. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tožena stranka navaja, da je bila upravičencu A.A. z odločbo BPP 687/2014 z dne 20. 11. 2015 (pravilno z dne 20. 11. 2014 – opomba sodišča) od 5. novembra 2015 dalje (pravilno od 5. novembra 2014 dalje – opomba sodišča) dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji v individualnem delovnem sporu zoper delodajalca zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se je na Zunanjem oddelku sodišča v Brežicah obravnaval pod opr. št. Pd 42/2014. Za nudenje BPP je bil upravičencu določen tožnik.

Iz napotnice BPP 687/2014-1 in priložene dokumentacije izhaja, da je tožnik v okviru nudenja BPP upravičencu nudil pravno svetovanje in zastopanje v zgoraj navedeni zadevi. Tožnik je za nagrado za postopek priglasil 188,50 EUR, za nagrado za narok 174,00 EUR, za pavšalne stroške za PTT storitve 20,00 EUR, 22,10 EUR potnih stroškov in 22 % DDV. Organ za BPP je na podlagi presoje stroškovnika ter v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), glede na vrednost spornega predmeta tožniku priznalo nagrado za narok v višini 174,00 EUR (tar. št. 3102 ZOdvT), 20,00 EUR pavšalnih stroškov za telekomunikacijske storitve, 22,10 EUR potnih stroškov in 22 % DDV, kar skupaj znaša 250,22 EUR. Tožena stranka pa je zavrnila tožnikov predlog za plačilo nagrade za postopek. V obrazložitvi navaja, da nagrada za postopek nastane, v skladu z določili ZOdvT, že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe. Tožbo z dne 25. aprila 2014 je tožnik vložil 28. aprila 2014, torej pred 5. novembrom 2014. Nagrada za postopek je torej nastala pred dnevom, od katerega je bila upravičencu dodeljena BPP in tako stroški postopka v navedenem individualnem delovnem sporu niso stroški BPP. Tožena stranka tožniku tudi ni priznala potnih stroškov za prihod na narok 20. oktobra 2014, saj so tudi ti stroški nastali pred datumom, od katerega je bila upravičencu dodeljena BPP.

Tožnik se z II. točko navedenega sklepa ne strinja in meni, da tožena stranka tožniku neupravičeno ni priznala nagrade za postopek, ki tožniku, glede na ZOdvT nedvomno pripada. Tožnik je v okviru nudenja BPP upravičencu nudil pravno svetovanje in zastopanje v zadevi Pd 42/2014 in sicer v postopku na prvi stopnji. Zato je tudi v celoti upravičen do priglašene nagrade za zastopanje in povračilo stroškov, ki so mu pri tem nastali. Opozarja pa tudi, da pravilen seštevek stroškov, ki mu jih je priznala tožena stranka znese z DDV 263,64 EUR in ne le 250,22 EUR. Odločitev tožene stranke ni pravilna. Tožnik je prepričan, da se pod svetovanje in zastopanje nedvomno šteje tudi pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, Zunanjem oddelku v Brežicah. Nedvomno je bilo treba svetovati stranki med samim postopkom in seveda tožnik ni opravil svetovanja in zastopanja upravičenca le pred oz. z vložitvijo tožbe, ampak tudi kasneje, vse do zaključka postopka na prvi stopnji, za kar je bila tudi dodeljena BPP. Prav gotovo je bilo treba med samim postopkom pregledovati listine, se pripraviti na obravnave, pošiljati vloge na sodišče, dajati upravičencu nasvete, mnenja, torej vse, za kar je bila dodeljena BPP. Nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT obsega nagrado za vsa procesna dejanja oziroma storitve odvetnika v isti zadevi. Nagrada za postopek ni le nagrada za vložitev tožbe, temveč tudi nagrada za pripravo potrebnih pripravljalnih vlog in drugih podobnih storitev v določeni zadevi. Tako je tudi v ZOdvT izrecno določeno, da nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo (1. točka op.3 tretjega dela tarife ZOdvT).

Tudi sicer je bila tožena stranka ob vložitvi vloge upravičenca seznanjena, da je tožnikova tožba bila že vložena na sodišču in bi, če bi smatrala, da je BPP dana le za zastopanje na naroku, to tožena stranka v sami odločbi jasno navedla, vendar ni. Tako je tožnik nedvomno upravičen tudi do nagrade za postopek po tar. št. 3100, ki pa ne zajema le vložitve tožbe, kakršno je očitno napačno stališče tožene stranke. Če je bila v obravnavani zadevi upravičencu dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje od 5. 11. 2014 to pomeni, da mu je torej bila dodeljena BPP za vsa dejanja (za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete in mnenja itd), ki so bila s strani tožnika opravljena po tem trenutku, ne glede na to, da je bila tožba v tej zadevi vložena že prej, dne 28. 4. 2014, saj se s tem dejanjem nagrada za postopek nikakor še ne izčrpa. Tožnik zato meni, da je upravičen tudi do priglašene nagrade za postopek in sicer za opravo dejanj, ki so bila za zavarovanje pravic upravičenca nujno potrebna, pri čemer se tožnik sklicuje na sodno prakso Upravnega sodišča (I U 804/2015-10 z dne 23. 6. 2015). Ta vrsta nagrade gre torej za vsak primer in postopek in to ne glede na fazo postopka, sploh upoštevajoč sam obseg BPP. Tožnik predlaga, da sodišče sklep tožene stranke v izpodbijanem delu (II. točka izreka) odpravi in zadevo v navedenem delu vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri pravilnosti izpodbijanega sklepa, tožnikove navedbe pa prereka.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se z razlogi izpodbijanega sklepa strinja in jih na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Drugi odstavek 11. člena ZBPP določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

Glede na to, da je v predmetni zadevi upravičencu A.A. bila z odločbo tožene stranke Bpp 687/2014 z dne 20. november 2014 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji v individualnem delovnem sporu zoper delodajalca, zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, za čas od 5. novembra 2014 dalje, in za nudenje BPP določen tožnik, slednji tudi po presoji sodišča ni upravičen do stroškov postopka iz naslova BPP, ki so nastali pred tem.

Razlaga, da naj bi tožnik kot odvetnik, ki je bil določen upravičencu z odločbo o BPP, bil v predmetni zadevi upravičen tudi do nagrade za postopek, čeprav je vložil tožbo za omenjenega upravičenca še preden mu je bil postavljen za odvetnika, po presoji sodišča ni v skladu z namenom ZBPP. V skladu z navedenim zakonom mora tožena stranka obseg odobrene BPP izrecno določiti oziroma navesti ter natančno opredeliti zadevo, za katero je odobrena BPP (tretji odstavek 37. člena ZBPP). V konkretni zadevi je bila ta določena za čas od 5. novembra 2014. Zato tudi po presoji sodišča tožnik iz naslova BPP ne more biti upravičen do stroškov, ki so mu nastali, preden je bil določen za odvetnika iz naslova BPP. Nesporno pa je, da je tožnik vložil tožbo za omenjenega upravičenca in prišel na narok (20. 10. 2014), še preden je bil upravičencu sploh določen za odvetnika. Po presoji sodišča na drugačno stališče v obravnavani zadevi ne more vplivati tožnikovo sklicevanje na ZOdvT, po katerem tožnik meni, da je upravičen tudi do plačila nagrade za postopek. Ker gre za stroške, ki se poravnajo iz sredstev BPP, je izplačilo v skladu z ZBPP (ki je specialni predpis) omejeno le na tiste stroške, ki so izrecno zajeti v obsegu dodeljene BPP, ki je bil v konkretni zadevi določen za čas od 5. 11. 2014 dalje.

Zato na drugačno stališče v navedeni zadevi tudi ne more vplivati tožnikovo sklicevanje na „sodno prakso Upravnega sodišča RS“. Gre namreč zgolj za en primer, s katerim je sodišče seznanjeno, ki na odločitev v predmetni zadevi ne more vplivati. Glede na to, da je tožnik vložil za upravičenca tudi tožbo in se udeležil naroka, pa čeprav mu še ni bil določen za izvajalca v BPP, teh stroškov po presoji sodišča iz sredstev BPP ne more uveljavljati, seveda pa ima pravico navedene stroške uveljavljati od tožnika. V zvezi z tožnikovim opozorilom, da tudi ni pravilen seštevek stroškov, ki mu jih je z izpodbijanim sklepom priznala tožena stranka, pa sodišče ugotavlja, da je zaradi navedene nepravilnosti tožena stranka 27. 8. 2015 izdala sklep BPP 687/2014 zaradi poprave izpodbijanega sklepa.

Ker je torej odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.