Jedro

Dokler ne bo izdelan dopolnjen seznam preizkušenih terjatev in pravice niso dokončno priznane, v bistvu sploh ni jasno, kakšna je dejanska višina glasovalnih pravic, saj te niso pravnomočno priznane in ni mogoče zanesljivo ugotoviti njihove dejanske višine. Tako upnik ne izpolnjuje pogojev ene desetine glasovalnih pravic iz 2. točke prvega odstavka 82. člena ZFPPIPP za podajo takšnega predloga in je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegov predlog za oblikovanje upniškega odbora.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevo upnika A. d. d. za oblikovanje upniškega odbora.

2.Zoper takšen sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov (napačne uporabe materialnega prava, kršitev postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja) pritožil upnik in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in samo odloči o zahtevi upnika tako, da objavi poziv upnikom, da glasujejo o oblikovanju upniškega odbora oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Na pritožbo je odgovoril upravitelj, ki je predlagal, da jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Upravitelj je tudi opozoril na zlorabe procesnih pravic upnikov, povezanih z bivšim poslovodstvom in lastniki stečajnega dolžnika, ki se izrazito kažejo v vseh dosedanjih predlogih za oblikovanje upniškega odbora. Nasprotuje tudi ustanovitvi upniškega odbora tik pred koncem postopka, ker se na tak način ne more doseči namen instituta, pač pa gre za njegovo zlorabo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je zahtevo upnika A. d. d. za oblikovanja upniškega odbora zavrglo, ker je ugotovilo, da je upnik (ozr. njegov poslovodja B. B.) povezan s C. C., ki je bivši poslovodja stečajnega dolžnika, in da gre za zlorabo procesnih pravic. To je namreč že četrta¹zahteva predlog za oblikovanje upniškega odbora v zadevi, kjer je stečajni postopek v zaključni fazi. Stečajni postopek poteka že od leta 2014 in je bila v tem času že večkrat ugotovljena zloraba pravic.² Drugi razlog za zavrnitev predloga za oblikovanje upniškega odbora po mnenju sodišča prve stopnje pa je v tem, da upnik ne izpolnjuje pogojev za podajo zahteve za oblikovanje upniškega odbora iz 2. točke prvega odstavka 82. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), saj njegov delež ne znaša eno desetino vseh glasovalnih pravic.

6.Pritožnik navaja, da je sklep sodišča prve stopnje obremenjen s procesnimi kršitvami in sicer ne vsebuje razlogov, pač pa zgolj povzema razloge upravitelja.

7.Pritožbeno sodišče odgovarja, da to ne drži, saj je sodišče prve stopnje najprej v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzelo trditve upravitelja glede povezanosti poslovodje upnika B. B. s stečajnim dolžnikom in C. C., ki je bil njegov poslovodja, in s tem povezano zlorabo procesnih pravic, ter nedoseganjem praga za vložitev zahteve, vendar pa je v nadaljevanju podalo lastne razloge za zavrženje zahteve za oblikovanje upniškega odbora. Dejstvo, da se nekateri razlogi upravitelja in sodišča ujemajo, ne more biti pomeniti, da gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopkih zaradi insolventnosti po 121. členu ZFPPIPP subsidiarno uporablja.

8.Že v sklepu Cst 250/2023 je višje sodišče pojasnilo, da upravitelj v zvezi z zahtevo upnikov za oblikovanje upniškega odbora nastopa v funkciji organa sodišča, torej podaljšane roke sodišča, ki operativno vodi stečajni postopek in sodišču nudi vse potrebne informacije. Razmerje med sodiščem in upraviteljem je praviloma vedno notranje razmerje med sodiščem in upraviteljem kot organom sodišča. Zato očitki o povzemanju razlogov upravitelja v sklep sodišča niso utemeljeni. Prav tako je višje sodišče v sklepu Cst 143/2023 ugotovilo, (podobno kot v prej navedenem), da je bilo v zvezi s takrat podanim predlogom za oblikovanje upniškega odbora ugotovljeno fiktivno prenašanje terjatev med povezanimi osebami in da bi lahko šlo za zlorabo pravic v postopku. Kot rečeno, je to že četrti predlog za oblikovanje upniškega odbora v stečaju, ki traja traja 12 let in je v sklepni fazi.

9.Pritožnik v pretežnem delu svoje pritožbe ugovarja ugotovitvi sodišča prve stopnje o povezanosti upnika (predem njegovega poslovodje B. B.) z dolžnikom oziroma C. C., to je z osebo, ki je pred stečajem opravljala poslovodno funkcijo pri stečajnem dolžniku.

10.Glede očitka, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da upnik nima ene desetine glasovalnih pravic, da bi lahko zahteval oblikovanje upniškega odbora, pa pritožnik ne poda konkretiziranih pritožbenih navedb, pač pa le navede, da je imetnik terjatev v višini 13.818.269,80 EUR, ki jih je pridobil z odkupovanjem terjatev. Sodišče prve stopnje je namreč podrobno navedlo (točke od 25. do 31. razlogov sklepa), kako je izračunalo delež glasovalnih pravic upnika A. d. d. in sicer naj bi znašal upnikov delež navadnih terjatev 152.776,03 EUR od skupnega zneska navadnih terjatev v bodočem dopolnjenem seznamu preizkušenih terjatev 14.512.946,59 EUR, kar je zgolj 1,05 % in tako ne izpolnjuje pogojev za podajo zahteve za oblikovanje upniškega odbora, saj na podlagi določbe 2. točke 1. odstavka 82. člena ZFPPIPP zahtevo za oblikovanje upniškega odbora lahko vložijo upniki, ki imajo skupaj 1/10 glasovalnih pravic.

11.Pritožnik tem ugotovitvam sodišča prve stopnje glede (ne)doseganja praga za upravičenost vložitve predloga za oblikovanje upniškega odbora ni konkretizirano ugovarjal. Kot že navedeno, je trdil zgolj, da ima 13.818.269,80 EUR terjatev. Na drugi strani pa je upravitelj v odgovoru na pritožbo navedel, da je upnik pod zaporednimi številkami 7, 8 in 10 odkupoval terjatve z ločitveno pravico, ki sploh še niso dokončno preizkušene, ker čakajo na razplet glede zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice (za stavbo D.) in dokler ne bo izdelan dopolnjen seznam preizkušenih terjatev in pravice niso dokončno priznane, v bistvu sploh ni jasno, kakšna je dejanska višina glasovalnih pravic, saj te niso pravnomočno priznane in ni mogoče zanesljivo ugotoviti njihove dejanske višine. Tako upnik ne izpolnjuje pogojev ene desetine glasovalnih pravic iz 2. točke prvega odstavka 82. člena ZFPPIPP za podajo takšnega predloga in je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegov predlog za oblikovanje upniškega odbora.

12.Sodišče druge stopnje se je opredeljevalo le do odločilnih pritožbenih navedb in se mu glede očitkov o (ne)povezanosti upnika s stečajnim dolžnikom in njegovim bivšim poslovodjem C. C. ni bilo potrebno opredeljevati.

13.Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

-------------------------------

1. Dve sta bili pravnomočno zavrženi (in sicer Cst 143 z dne 30. 5. 2023 in Cst 250/2023 z dne 13. 9. 2023), ena pa je bila zahteva, da sodišče prve stopnje poda obvezno navodilo upravitelju v zvezi z ugotavljanjem pogojev za oblikovanje upniškega odbora.

2Npr. III Cpg 448/2017 z dne 10. 7. 2017, Cst 250/2023.