Up-179/96

7.3.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe I. R. iz D. v., ki jo zastopa D. V., odvetnik v Š. L. na seji senata dne 7. marca 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba I. R. zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 435/95 z dne 3.4.1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija v izreku navedeno sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena njena revizija v pravdnem postopku, v katerem je nastopala kot tožnica.

2.Pritožnica navaja, da je v senatu na Vrhovnem sodišču sodil tudi sodnik D. O., ki naj pri odločanju o zadevi ne bi smel sodelovati, ker naj bi o zadevi teh pravdnih strank št. P 8/80 že odločal na sodišču v Škofji Loki 1980. leta. Ustavna pritožnica navaja, da naj bi ji po notarskem zapisu ("dedinska in ženitna pogodba") z dne 23.9.1935 sedaj že pok. mož J. R. izročil polovico nepremičnin za časa življenja, po smrti pa celo posestvo. V tej pogodbi naj bi bilo določeno, da ima sama pravico izbrati naslednika. Njen pokojni mož naj bi brez vednosti ustavne pritožnice 23.10.1954 sklenil za del nepremičnin s sinom iz prvega zakona izročilno pogodbo, čeprav naj bi te pravice glede na navedeno notarsko pogodbo ne imel.

Takšna pogodba je po njenem mnenju nična, sodišča pa so jo kasneje kljub temu upoštevala. Iz istega razloga naj pokojnik tudi ne bi smel razpolagati s par. št. 435 k.o. D. v., ki jo je podaril ostalim otrokom iz prvega zakona. Ravnanje pokojnika naj bi ne bilo zakonito; kršil naj bi ji pravico do premoženja.

Ustavna pritožnica meni, da bi po smrti svojega moža glede na notarski zapis morala dedovati vse njegovo premoženje. Ustavna pritožnica tudi navaja in dokazuje, da naj bi jo njeni pastorki za časa življenja razglašali za mrtvo. Predlaga, da se ustavna pritožba sprejme in se ji vrne premoženje, vpisano v vl. št. 17, 159 in 185 k.o. D. v., ter parc. št. 435 k.o. D. v.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča je razvidno, da je sodišče prve stopnje s sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da naj se ugotovi, da sta toženca dolžna dopustiti vpis zastavne pravice na njeno ime za znesek 3.677.700,00 SIT z obrestmi pri nepremičninah vl.št. 17 in 159 k.o. D. v. ter izdati ustrezno zemljiškoknjižno listino, ker bo sicer to listino nadomestila sodba. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Ustavna pritožnica je namreč uveljavljala pogodbeno terjatev vpisa zastavne pravice za znesek njene dote, kar je bilo dogovorjeno s pogodbo v obliki notarskega zapisa z dne 23.9.1935, sklenjeno med njo in njenim sedaj pokojnim možem (takrat zaročencem). Tožničin zahtevek je bil zavrnjen zaradi zastarnaja. Revizijsko sodišče se je strinjalo s to ugotovitvijo in tožnici razložilo, da s tožbo zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti. Gre torej za terjatev iz obligacijskih razmerij, ki zastarajo. Zastaranje terjatve proti njenemu možu kot zakoncu je bilo sicer zadržano do njegove smrti in je pričelo šele leta 1978. Ker se za zastaranje terjatev, ki so nastale pred uveljavitvijo ZOR, njegove določbe ne uporabljajo, je bilo sicer potrebno uporabiti prejšnji Zakon o zastaranju terjatev (41. člen tega zakona), ki je določal 10-letni zastaralni rok (14. člen). Kljub temu pa je tožničina terjatev zastarala že več let pred vložitvijo tožbe, ki je bila vložena šele 23.8.1994.

B.

4.Razen očitka, da je v zadevi sodil sodnik D. O., ki naj pri odločanju o zadevi ne bi smel sodelovati, ker naj bi o zadevi teh pravdnih strank že odločal na sodišču v Škofji Loki 1980. leta v zadevi opr. št. P 8/80, navedbe ustavne pritožbe niso v povezavi z izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 435/95, niti z neizpodbijanima predhodnima sodbama Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2166/94 z dne 1.2.1995 in sodbo Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Škofji Loki, opr. št. P 221/94 z dne 12.10.1994 (zaradi vpisa zastavne pravice). Navedbe se očitno nanšajo na zapuščinski postopek po pok. možu in s tem povezanimi pravdami, ki pa niso predmet te ustavne pritožbe.

5.Z navedbami o tem, da pred Vrhovnim sodiščem ne bi smel sodelovati sodnik D. O., ker naj bi v zadevi teh strank že odločal na sodišču v Škofji Loki leta 1980, opr. št. P 8/80, pritožnica smiselno uveljavlja kršitev 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva). Iz navedb namreč izhaja, da meni, da ji s tem ni bilo zagotovljeno, da o njenih pravicah odloča nepristransko sodišče. Pri tem očitno ne gre za izločitveni razlog prisilne narave iz 5. točke prvega odstavka 71. člena ZPP, ki se nanaša na primere, ko je sodnik odločal v isti zadevi. V danem primeru pa gre za dve povsem različni pravdni zadevi bivšega Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Škofji Loki, in sicer P 221/94 in P 8/80. Pri tem je iz priložene kopije sodbe Temeljnega sodišča v Kranju, Enote v Kranju opr. št. P 8/80 razvidno, da se je ta pravda nanašala na obseg zapuščine po pok. možu ustavne pritožnice, ustavna pritožnica pa ni bila stranka v tem postopku, saj je spor tekel med njenim sinom in njenimi pastorki. Kolikor je pritožnica kljub temu menila, da so podane okoliščine dispozitivne narave za izločanje sodnika O., bi lahko pravočasno zahtevala njegovo izločitev po 73. členu ZPP. Ker iz navedb in listin ne izhaja, da bi pritožnica v postopku pred Vrhovnim sodiščem zahtevala izločitev sodnika O., ni izčrpala procesnih možnosti, ki jih je imela na razpolago, s tem pa glede te kršitve v mejah pritožničinih navedb ni izkazano izčrpanje pravnih sredstev in s tem procesna predpostavka za odločanje iz prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS).

6.Ustavna pritožnica sama ne navaja kakšne druge kršitve človekove pravice ali svoboščine, ki naj bi jo povzročila izpodbijana sodba.

7.Z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali svoboščine pritožnice, zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata

mag. Janez Snoj