Jedro

Ni mogoče soglašati s pritožbenimi trditvami, da je izpodbijani sklep neobrazložen, pavšalen in ga zato naj ne bi bilo mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega F.B. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določb drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da se iz kazensko preiskovalnega spisa zoper obdolžena M.O.in F.B. zaradi kaznivih dejanj po drugem in prvem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in drugih, po pravnomočnosti sklepa izločijo obvestila in izjave, ki jih ni dovoljeno pregledati in tudi ne uporabiti v postopku, in sicer zapisniki o zaslišanju priče R.B. z dne 26. 3. 2018 na list. št. 129-133 spisa. Odločeno je bilo, da se izločena izjava oziroma zapisnik po pravnomočnosti sklepa zapre v poseben ovitek in shrani pri preiskovalnemu sodniku, ločeno od drugih spisov.

2. Zoper tak sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik, ki v obrazložitvi pritožbe navaja, da pritožbo vlaga „glede na določilo 403. in 370. člena ZKP, točka 11“. Kaj konkretno ima z navedenim v mislih ni podrobneje obrazložil. Pritožbeno sodišča pa glede na nadaljnje pritožbene navedbe v smeri, da je izpodbijani sklep neobrazložen meni, da je zagovornik očitno imel v mislih kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Vendar s pritožnikom ni mogoče soglašati.

3. Ne držijo namreč pritožbene navedbe, da je izpodbijani sklep pavšalen v tolikšni meri, da se obdolženec zoper njega, „četudi bi želel, ne more pritožiti“. Po oceni pritožnika bi naj namreč bil izpodbijani sklep toliko pavšalen, da otežuje pritožbo in posledično pravico do obrambe. Po oceni pritožnika je v obrazložitvi predmetnega sklepa „premalo povedano, kakšen je sploh namen izločitve predmetne izjave priče“. Obdolženčev zagovornik pritožbenemu sodišču sicer predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi „ter se izda nov sklep, kjer bo natančneje pojasnjena odločitev sodišča“.

4. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je pritožba neutemeljena.

5. Kot je že navedeno ni mogoče soglašati s pritožbenimi trditvami, da je izpodbijani sklep neobrazložen, pavšalen in ga zato naj ne bi bilo mogoče preizkusiti. Prvostopno sodišče je namreč povsem jasno in določno navedlo, da izpodbijani sklep temelji na drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 83. člena ZKP, obrazložilo pa je tudi, da gre za izjavo priče R.B., ki je bil v obravnavani zadevi najprej zaslišan kot priča. Ker je tožilstvo zoper njega kasneje vložilo obtožnico, je bilo potrebno izjavo obdolženega R.B., zaslišanega kot priča, iz spisa izločiti, saj na takšno izjavo sodne odločbe ni mogoče opreti, jo pregledovati ali uporabiti v postopku. Glede na to, da torej iz izpodbijanega sklepa in določb ZKP, na katere se sklicuje prvostopno sodišče, povsem jasno izhaja, da je odločitev v izpodbijanem sklepu posledica okoliščine, da izpovedb, ki jih je oseba dala kot priča, ni mogoče uporabiti, če se isti osebi sodi kot obdolžencu, torej ne držijo pritožbene trditve, da je izpodbijani sklep neobrazložen, zaradi česar tudi ni nobene podlage za pritožbene trditve, da je bila obdolžencu v tej smeri kakorkoli kršena pravica do pritožbe oziroma obrambe, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno.

6. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti zadeve.