Jedro

Namen pogoja oziroma potrdila, ki je zahtevano v drugi alineji drugega odstavka 22. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, je v izkazanosti, da je oseba, zoper katero je bila izdana sodba hrvaškega sodišča, imela možnost sodelovanja v postopku. Nemožnost sodelovanja je namreč negativna predpostavka za priznanje tuje sodne odločbe, ki pripelje do odločitve o zavrnitvi priznanja (prim. 96. člen ZMZPP). Gre za izpolnitev temeljnega procesnega pogoja, da je bila stranka oziroma udeleženec o postopku obveščen in iz katerega izvira njegova nadaljnja pravica, da se je imel v postopku možnost izjaviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlagateljev predlog za priznanje tuje sodne odločbe.

2. Predlagatelj je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse v zakonu opredeljene pritožbene razloge. Poudarja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo svojega stališča, zakaj šteje, da iz dostavljene dokumentacije ne izhaja, da nasprotna udeleženka kot toženka v pravdnem postopku, iz katerega izvira sodba, katere priznanje zahteva, ni bila pravilno povabljena, da poda odgovor na tožbo. Prvostopenjsko sodišče navaja, da nasprotna udeleženka ni bila pravilno in pravočasno vabljena na obravnavo, iz predložene dokumentacije pa izhaja, da je bila sodba sprejeta zato, ker tožnica ni podala odgovora na tožbo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagatelj je zahteval priznanje zamudne sodbe XXIV P – 0000/09-8 z dne 13. 1. 2021, ki jo je v imenu Republike Hrvaške izdalo Občinsko civilno sodišče v Zagrebu. Glede na okoliščino, da se predlaga priznanje sodbe hrvaškega sodišča, je prvostopenjsko sodišče izpolnjenost pogojev za priznanje pravilno presojalo po določilih Pogodbe med Republiko Slovenijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (Uradni list RS – mednarodne pogodbe, št. 10/94, v nadaljevanju Pogodba).

5. Sodišče prve stopnje je štelo, da predlog ni popoln, ker predlagatelj k pravnomočni sodbi ni priložil potrdila, iz katerega bi izhajalo, da je bila nasprotna udeleženka (tožena stranka v postopku iz katerega izvira sodba, katere priznanje se predlaga) zoper katero je bila izdana zamudna sodba, pravilno in pravočasno vabljena na obravnavo. V 2. odstavku 22. člena Pogodbe je namreč določeno, da mora predlagatelj prošnji za priznanje in izvršitev odločbe priložiti - pravnomočno odločbo ali njen overjen prepis s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti in – potrdilo, da je bila stranka, ki ni sodelovala v postopku, zoper njo pa je bila izdana odločba, skladno z zakonom države, ki je odločbo izdala, pravilno in pravočasno vabljena na obravnavo. Predlagatelj je sodišču predložil overjeni prevod potrdila, ki ga je sicer priložil že samemu predlogu za priznanje, iz katerega izhaja, da je bila nasprotni udeleženki oziroma toženki v postopku iz katerega izvira zamudna sodba, pravilno vročena tožba in poziv za odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje je štelo, da predlagatelj s tem zahtevi za dopolnitev predloga ni zadostil, saj ni izkazal, da je bila nasprotna udeleženka v postopku, v katerem je bila zoper njo izdana zamudna sodba, tudi pravilno in pravočasno vabljena na obravnavo. V skladu s četrtim odstavkom 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi z 111. členom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) je zato predlog kot nepopoln zavrglo.

6. Namen pogoja oziroma potrdila, ki je zahtevano v drugi alineji 2. odstavka 22. člena Pogodbe, je v izkazanosti, da je oseba, zoper katero je bila izdana sodba hrvaškega sodišča, imela možnost sodelovanja v postopku. Nemožnost sodelovanja je namreč negativna predpostavka za priznanje tuje sodne odločbe, ki pripelje do odločitve o zavrnitvi priznanja (prim. 96. člen ZMZPP). Gre za izpolnitev temeljnega procesnega pogoja, da je bila stranka oziroma udeleženec o postopku obveščen in iz katerega izvira njegova nadaljnja pravica, da se je imel v postopku možnost izjaviti. Iz sodbe, katere priznanje je predlagano v tem postopku, izhaja, da je bila izdana zato, ker nasprotna udeleženka na pravilno vročeno tožbo in poziv sodišča, naj nanjo odgovori, v odrejenem roku ni odgovorila. V takšnem primeru sodišče stranke ne vabi na obravnavo, ampak, tako kot to velja po slovenskem pravu (318. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP), izda zamudno sodbo (po 331.b členu hrvaškega Zakona o pravdnem postopku – presudu zbog ogluhe) brez naroka. Če je tako, je pogoj, da je bil udeleženec obveščen o postopku in imel možnost sodelovanja v njem, izpolnjen. Takšna razlaga Pogodbe, ki je bila sprejeta v času, ko institut zamudne sodbe oziroma presude zbog ogluhe, v pomenu 318. člena ZPP in 331.b člena hrvaškega ZPP, v zakonodajah obeh držav še ni obstajal, izhaja (tudi) iz 3. točke 1. odstavka 21. člena Pogodbe, ki določa, da se prizna sodba v civilni zadevi, izdana v nenavzočnosti stranke, če je bila pravilno in pravočasno obveščena o postopku.

7. Glede na navedeno je pritožba utemeljena, zato ji je bilo treba ugoditi, izpodbijati sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 111. členom ZMZPP).